Julija letos je v Sloveniji na področju prometa prišlo do zanimivih premikov. V pristaniščih je bilo za desetino več ladij kot leto prej, na cestah pa se je slika pokazala nekoliko bolj raznolika – več je bilo tovornih vozil, manj potniških, medtem ko so registracije novih avtomobilov dosegle opazen skok.
V slovenska pristanišča je julija priplulo oziroma iz njih odplulo 377 ladij, kar pomeni desetino več kot v istem mesecu lani. Med njimi je bilo 36 ladij za križarjenje, kar predstavlja 6-odstotno rast. Še bolj impresiven je bil porast števila potnikov: prihodov in odhodov je bilo skupaj 33.299, kar je za več kot polovico več kot leto prej.
Toda pozitivna slika na področju potniškega prometa se ne odraža tudi pri pretovoru blaga. V koprskem pristanišču, ki je najpomembnejše slovensko pomorsko vozlišče, so pretovorili 1,7 milijona ton blaga, kar je kar 17 odstotkov manj kot lani v istem času. Podatki kažejo, da se je struktura prometa spremenila – ladij je več, potnikov prav tako, a blagovni tokovi se soočajo s padcem prometa.
Ceste in letališče: manj potnikov, več tovora
Prometne številke na slovenskih cestah so mešane. Čez cestne mejne prehode je julija zapeljalo 9,1 milijona potniških vozil, kar je odstotek manj kot leto prej. Nasprotno pa se je promet tovornih vozil povečal za 2 odstotka, saj jih je bilo skoraj dva milijona. Na odseku Drenov Grič, enem najbolj obremenjenih, je bilo sicer zaznanih 2 milijona potniških vozil, vendar jih je bilo 3 odstotke manj kot lani. Na Ravbarkomandi pa so števci pokazali največ tovornih vozil, in sicer 0,7 milijona – to je 2-odstotna rast.
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se je julija število potnikov povzpelo na skoraj 181.600, kar pomeni 12-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim julijem. Tudi tovorni promet je beležil rast, saj je bilo pretovorjenih 1.100 ton blaga, kar je 7 odstotkov več.
Več novih avtomobilov na slovenskih cestah
Zanimiv premik so pokazali tudi podatki o registracijah vozil. V juliju je bilo v Sloveniji prvič registriranih približno 12.500 cestnih motornih vozil, kar je 4 odstotke več kot lani. Največji delež predstavljajo osebni avtomobili, katerih je bilo registriranih 8.600, od tega skoraj 5.100 novih. To pomeni 12-odstotno rast pri novih registracijah osebnih avtomobilov, kar kaže na okrepljeno povpraševanje.
Evropski pogled: celinske poti v porastu
Medtem ko slovenski podatki kažejo na povečanje ladijskega potniškega prometa, a zmanjšanje pretovora blaga, so na ravni EU v ospredju celinske plovne poti. Po podatkih Eurostata se je tovorni promet po celinskih poteh v EU lani povečal za 4,5 odstotka, kar je prvo povečanje po dveh letih upadanja. Skupno je bilo opravljenih 121,6 milijarde tonskih kilometrov. Največji delež so predstavljale kovinske rude, sledili pa so koks in naftni derivati ter kemikalije.
Opazno je bilo tudi povečanje prevoza sekundarnih surovin in odpadkov (za 12,9 odstotka), medtem ko je promet premoga in surove nafte občutno upadel – kar za 26,5 odstotka. Največji delež celotnega tovornega prometa po rekah in kanalih v EU pa še naprej ustvarjata Nemčija in Nizozemska, ki skupaj predstavljata več kot 70 odstotkov vseh prevozov.
Preberite več:
Slovenija tako ostaja del večje evropske prometne slike: njena pristanišča beležijo več ladij in potnikov, a manj pretovorjenega blaga. Cestni promet kaže stabilnost pri tovoru in rahel padec pri potnikih, letališče pa znova krepi svojo vlogo. Na ravni EU se medtem krepi pomen celinskih plovnih poti, ki dopolnjujejo prometne tokove in dokazujejo, da se logistične poti po Evropi stalno spreminjajo. Za Slovenijo to pomeni priložnost, da svoj geografski položaj še bolje izkoristi za povezovanje morja, cest in železnic.
