Slovenija po besedah predsednika vlade Roberta Goloba na področju umetne inteligence ne zaostaja pri znanju, večji izziv pa ostaja prenos tega znanja v prakso. Prav to nalogo naj bi prevzela Slovenska tovarna umetne inteligence SLAIF, ki so jo odprli v Ljubljani. Pobuda je namenjena pospeševanju uvajanja umetne inteligence v gospodarstvo, industrijo, javni sektor in znanost.
Otvoritveni dogodek je zbral več kot 200 predstavnikov podjetij, raziskovalnih ustanov in javne uprave. Golob je poudaril, da se razprave o zaostajanju Slovenije pogosto osredotočajo na infrastrukturo, manj pa na človeški kapital. Po njegovem prepričanju ima država na voljo dovolj znanja, a mora ustvariti okolje, v katerem se bo to znanje dejansko uporabilo. Novi superračunalnik in tovarna umetne inteligence sta po njegovih besedah orodji, s katerima je mogoče ta razkorak zmanjšati.
Infrastruktura pogoj za uporabo znanja
Premier je poudaril, da novi superračunalnik ne bo namenjen izključno znanstvenikom. Dostopen bo tudi industriji in gospodarstvu, vlada pa razmišlja tudi o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence za državljane. S tem bi Slovenija dobila osrednje okolje za razvoj in uporabo naprednih orodij umetne inteligence znotraj države.
Po njegovih besedah je ključna dodana vrednost projekta prav v tem, da omogoča povezovanje raziskovalnega znanja z realnimi potrebami podjetij. Umetna inteligenca naj ne bi ostala omejena na laboratorije, temveč naj bi postala del vsakodnevnih poslovnih procesov in javnih storitev.
Del evropske mreže tehnološke suverenosti
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jarše je poudarila, da odprtje SLAIF presega nacionalni okvir. Slovenska tovarna umetne inteligence je ena izmed 19 tovrstnih tovarn, ki nastajajo po Evropski uniji. Po njenem mnenju tehnološka suverenost ni zgolj politična fraza, temveč nujen pogoj, da Evropa oblikuje lastno digitalno prihodnost.
SLAIF je tako umeščen v širši evropski ekosistem, kjer države članice združujejo zmogljivosti na področju podatkov, računalniške moči in znanja. Cilj ni zgolj dohitevanje globalnih tekmecev, temveč ustvarjanje lastnih rešitev, prilagojenih evropskemu gospodarskemu in družbenemu prostoru.
Raziskovalna hrbtenica projekta
Tehnični koordinator projekta je Institut Jožef Stefan, kjer direktor Leon Cizelj poudarja, da gre za pogumno nacionalno pobudo. Po njegovih besedah si bodo prizadevali, da bo tovarna umetne inteligence koristna za raziskave, industrijo, javni sektor in širšo javnost.
Tehnični koordinator projekta Sašo Džeroski poudarja, da bo SLAIF Sloveniji omogočil, da ne bo zgolj uporabnica tujih rešitev, temveč aktivna soustvarjalka evropske umetne inteligence. Projekt temelji na sodelovanju univerz in inštitutov, med njimi Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze v Novi Gorici, Univerze na Primorskem ter drugih partnerjev iz akademskega in gospodarskega okolja.
Preberite več:
SLAIF bo uporabnikom ponujal razvoj modelov umetne inteligence, dostop do podatkov in visokozmogljive računalniške opreme ter usposabljanja. Skupna vrednost projekta znaša 135 milijonov evrov, od tega je za samo tovarno namenjenih 12 milijonov evrov. Projekt sofinancirata Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC.
