Cestni blagovni prevoz v Sloveniji je v tretjem četrtletju 2025 zaznamoval izrazit padec količine prepeljanega blaga, predvsem na domačem trgu. Po končnih podatkih Statističnega urada so tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, v tem obdobju prepeljala 22,7 milijona ton blaga, kar je približno desetino manj kot v enakem obdobju leta 2024. Hkrati so opravila 4,8 milijarde tonskih kilometrov, kar pomeni triodstotni medletni padec, naloženi kilometri pa so se zmanjšali za šest odstotkov.
Skupni podatki potrjujejo, da se obseg cestnega blagovnega prometa v letu 2025 še naprej ohlaja. Vendar podrobnejši pogled razkrije pomembno strukturno spremembo: močan upad notranjega prevoza in hkratno rast mednarodnega prometa.
Manj blaga in manj kilometrov
V tretjem četrtletju so slovenska tovorna vozila skupaj naložena prevozila 304,3 milijona kilometrov. Manj prepeljanega blaga, manj tonskih kilometrov in manj prevoženih kilometrov kažejo na zmanjšano aktivnost v logistiki in transportu, kar je najverjetneje povezano z umirjanjem domače gospodarske aktivnosti, previdnejšim upravljanjem zalog in nižjo dinamiko v gradbeni ter industrijski dejavnosti.
Za prevozniški sektor to pomeni dodatne pritiske na učinkovitost, optimizacijo voženj in stroškovno disciplino, saj manjši obseg dela praviloma povečuje konkurenčni pritisk.
Izrazit padec notranjega prevoza
Največji upad je zabeležen v notranjem cestnem prevozu. V tretjem četrtletju 2025 so tovorna vozila v notranjem prometu prepeljala 14,0 milijona ton blaga, kar predstavlja 62 odstotkov vsega prepeljanega blaga v tem obdobju. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2024 je bilo prepeljanega kar za petino manj blaga.
Ob tem so v notranjem prevozu opravili 607,9 milijona tonskih kilometrov, kar je šest odstotkov manj kot leto prej, naloženi kilometri pa so se zmanjšali za desetino, na 49,0 milijona kilometrov. Tako izrazit padec kaže, da se domače povpraševanje po prevoznih storitvah občutno zmanjšuje, kar je lahko odraz počasnejše gospodarske rasti in manjše aktivnosti v posameznih panogah.
Mednarodni promet raste, a z nižjo intenzivnostjo
Povsem drugačna slika se kaže pri mednarodnem cestnem blagovnem prevozu. V tem segmentu so slovenska tovorna vozila v tretjem četrtletju 2025 prepeljala 8,7 milijona ton blaga, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Mednarodni promet tako vse bolj nadomešča izpad domačega trga.
Kljub rasti količine blaga pa se je intenzivnost prevozov tudi v mednarodnem prometu zmanjšala. Opravljenih je bilo 4,2 milijarde tonskih kilometrov, kar je tri odstotke manj kot leto prej, naloženi kilometri pa so se zmanjšali za šest odstotkov, na 255,4 milijona kilometrov. To nakazuje, da se prevozi izvajajo bolj racionalno, na krajših ali bolje optimiziranih relacijah.
V strukturi mednarodnega prometa je bilo 2,8 milijona ton blaga naloženega v Sloveniji, 2,6 milijona ton razloženega v Sloveniji, največ, kar 3,3 milijona ton, pa je bilo prepeljanega v okviru prevozov po tujini in kabotaže. Prav ta segment ostaja ključni vir dela za slovenske prevoznike na tujih trgih.
Različni trendi pravnih in fizičnih oseb
Po strukturi lastništva vozil ostajajo glavni nosilci dejavnosti pravne osebe. Njihova vozila so v tretjem četrtletju 2025 prepeljala 18,1 milijona ton blaga oziroma 80 odstotkov vsega prepeljanega blaga in opravila 4,1 milijarde tonskih kilometrov, kar predstavlja 85 odstotkov vseh tonskih kilometrov.
V primerjavi s tretjim četrtletjem 2024 so pravne osebe prepeljale za 14 odstotkov manj blaga. Nasprotno pa so vozila fizičnih oseb v istem obdobju prepeljala za približno desetino več blaga kot leto prej, čeprav njihov skupni delež ostaja bistveno manjši. Vozila pravnih oseb so naložena prevozila 258,5 milijona kilometrov, vozila fizičnih oseb pa 45,8 milijona kilometrov.
Podatki za tretje četrtletje 2025 potrjujejo, da se slovenski cestni prevozni sektor vse bolj obrača na mednarodni trg, medtem ko domači promet izgublja zagon. To povečuje izpostavljenost prevoznikov tujim trgom, regulativnim spremembam in cenovni konkurenci, hkrati pa zmanjšuje stabilnost, ki jo praviloma zagotavlja notranji trg.
Preberite več:
Če se bo trend nadaljeval, bodo podjetja v panogi prisiljena v nadaljnje racionalizacije, združevanje prevozov in iskanje novih poslovnih niš. Tretje četrtletje 2025 tako jasno kaže, da se razmere v cestnem blagovnem prevozu zaostrujejo, zlasti za večje prevoznike, ki so močno odvisni od domačega gospodarstva.
