V prvih devetih mesecih letošnjega leta so slovenske banke ustvarile 732 milijonov evrov čistega dobička, kar je približno 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček pred davki je znašal 828 milijonov evrov in je bil medletno nižji za 14 odstotkov, a po oceni Banke Slovenije ostaja nadpovprečno visok.
Podatki Banke Slovenije kažejo, da se kljub nekoliko nižjim številkam dobiček slovenskih bank še vedno giblje nad dolgoročnim povprečjem. Razlog za nižje rezultate je predvsem upad obrestnih prihodkov, medtem ko so neobrestni prihodki zrasli.
Obresti nižje, neobrestni prihodki rastejo
Čisti obrestni prihodki bank so se v devetih mesecih zmanjšali za približno 11 odstotkov in so znašali 1,05 milijarde evrov, ob tem pa so se sami obrestni prihodki zmanjšali za 14 odstotkov na 1,38 milijarde evrov. Po drugi strani so neobrestni prihodki zrasli za skoraj sedem odstotkov in dosegli 609 milijonov evrov.
Bruto dohodek bank je znašal 1,66 milijarde evrov, kar je za nekaj več kot pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Operativni stroški so se povečali za nekaj več kot dva odstotka in dosegli 762 milijonov evrov. Neto dohodek, po odbitku stroškov, je bil 896 milijonov evrov, kar pomeni 11-odstotni upad.
Banka Slovenije je opozorila, da so se neto oslabitve in rezervacije septembra nekoliko povečale, a glede na ustvarjen dohodek ostajajo majhne. V prvih devetih mesecih so banke oblikovale 69 milijonov evrov rezervacij, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Rast posojil in vlog
Kljub znižanju dobička so banke še vedno aktivno kreditirale nebančni sektor. Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je konec septembra znašala nekaj več kot 30 milijard evrov, kar je za šest odstotkov več kot ob enakem času lani. V prvih devetih mesecih je prirast novih posojil dosegel 1,62 milijarde evrov.
Kreditov podjetjem je bilo konec septembra za nekaj več kot 10,17 milijarde evrov, kar je za en odstotek več kot lani. Posojila gospodinjstvom so medletno zrasla za skoraj osem odstotkov in dosegla 14,12 milijarde evrov. Znotraj tega segmenta so stanovanjska posojila narasla za skoraj osem odstotkov, potrošniška posojila pa za nekaj več kot desetino na 3,41 milijarde evrov.
Na pasivni strani bilance so se vloge nebančnega sektorja povečale za nekaj več kot pet odstotkov in dosegle 43,29 milijarde evrov. Vloge gospodinjstev so medletno zrasle za nekaj nad pet odstotkov, podjetij pa za več kot šest odstotkov. Skupna bilančna vsota bančnega sistema je konec septembra znašala 56,30 milijarde evrov, kar je za štiri odstotke več kot lani.
Stabilnost kljub nižjim obrestim
Nižji obrestni prihodki in nekoliko višje rezervacije so sicer zmanjšale dobiček bank, a analitiki poudarjajo, da so slovenske banke še vedno stabilne in nadpovprečno donosne. Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom ter povečanje vlog kaže, da zaupanje v bančni sistem ostaja močno.
Po mnenju strokovnjakov je pomembno, da banke ohranijo stabilnost in hkrati zagotavljajo dostopnost kreditov za podjetja in gospodinjstva.
Preberite več:
Slovenski bančni sistem tako ostaja trden, tudi če se je letni dobiček nekoliko znižal. Za leto 2025 Banka Slovenije pričakuje nadaljnjo rast kreditov in ohranjanje stabilnosti pasive, kar bo še naprej zagotavljalo zanesljivo poslovno okolje.
