Predelovalne dejavnosti so v Sloveniji do oktobra 2025 zaposlovale 4.800 ljudi manj kot leto prej, kar pomeni 2,3-odstotni medletni upad in najnižje število zaposlenih v tej panogi v zadnjih dvanajstih mesecih. Obenem je samo področje zdravstva in socialnega varstva zaposlilo 2.600 ljudi več, strokovne in znanstvene dejavnosti pa so samo oktobra zabeležile mesečni skok za 1.500 zaposlenih. Eurostat je 13. marca objavil podatke o zaposlenosti za zadnje četrtletje 2025, ki Slovenijo postavljajo na 78,5-odstotno stopnjo zaposlenosti med prebivalci od 20 do 64 let, kar je 2,2 odstotne točke nad povprečjem EU.
Številka 78,5 odstotka je enaka tisti iz tretjega četrtletja, enaka tisti iz drugega, v resnici se ni premaknila že tri četrtletja zapored. Na ravni EU je stopnja zaposlenosti v četrtem četrtletju minimalno zrasla, s 76,2 na 76,3 odstotka. Slovenija ne nazaduje, a tudi ne napreduje. Za Malto (83,5), Nizozemsko (83,5), Češko (82,7) in še enajst drugih članic ostaja na 15. mestu. Pred njo sta Madžarska z 80,9 in Poljska z 79,2 odstotka. Za njo Avstrija s 77,9, Hrvaška s 74,7 in Srbija z 71,4 odstotka.
| STOPNJA ZAPOSLENOSTI V EU, 4. ČETRTLETJE 2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Država | Q4 2025 | Q3 2025 | Sprememba (o. t.) | Razlika do EU |
| Malta | 83,5 % | 84,0 % | -0,5 | +7,2 |
| Nizozemska | 83,5 % | 83,5 % | 0,0 | +7,2 |
| Češka | 82,7 % | 82,8 % | -0,1 | +6,4 |
| Ciper | 82,1 % | 81,5 % | +0,6 | +5,8 |
| Estonija | 81,8 % | 82,4 % | -0,6 | +5,5 |
| Švedska | 81,8 % | 81,6 % | +0,2 | +5,5 |
| Nemčija | 81,4 % | 81,4 % | 0,0 | +5,1 |
| Madžarska | 80,9 % | 81,3 % | -0,4 | +4,6 |
| Irska | 80,2 % | 79,9 % | +0,3 | +3,9 |
| Portugalska | 80,1 % | 79,8 % | +0,3 | +3,8 |
| Litva | 79,9 % | 80,1 % | -0,2 | +3,6 |
| Danska | 79,3 % | 79,9 % | -0,6 | +3,0 |
| Poljska | 79,2 % | 79,0 % | +0,2 | +2,9 |
| Latvija | 78,9 % | 78,5 % | +0,4 | +2,6 |
| SLOVENIJA | 78,5 % | 78,5 % | 0,0 | +2,2 |
| Avstrija | 77,9 % | 77,5 % | +0,4 | +1,6 |
| Slovaška | 77,9 % | 78,1 % | -0,2 | +1,6 |
| Bolgarija | 77,0 % | 76,9 % | +0,1 | +0,7 |
| EU-27 | 76,3 % | 76,2 % | +0,1 | — |
| Finska | 76,2 % | 76,3 % | -0,1 | -0,1 |
| Francija | 75,6 % | 75,5 % | +0,1 | -0,7 |
| Hrvaška | 74,7 % | 74,7 % | 0,0 | -1,6 |
| Luksemburg | 72,9 % | 74,0 % | -1,1 | -3,4 |
| Španija | 72,8 % | 72,4 % | +0,4 | -3,5 |
| Belgija | 72,5 % | 72,7 % | -0,2 | -3,8 |
| Grčija | 71,6 % | 71,2 % | +0,4 | -4,7 |
| Romunija | 68,9 % | 69,2 % | -0,3 | -7,4 |
| Italija | 67,5 % | 67,5 % | 0,0 | -8,8 |
| Vir: Eurostat (lfsi_emp_q), sezonsko prilagojeni podatki, starostna skupina 20-64 let | Lider.si | ||||
Stabilnost skupne številke prikriva dramatično prerazporeditev pod površjem. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2025 potrjujejo, da se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih zmanjševala šest mesecev zapored. Do oktobra je ta panoga medletno izgubila 4.800 zaposlenih, kar je 2,3-odstotni upad. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v poslovnem načrtu za leto 2025 izrecno navaja, da se negotovost v pogojih poslovanja “najbolj odraža v predelovalnih dejavnostih, predvsem povezanih z avtomobilsko industrijo”. UMAR v pomladanski napovedi iz leta 2025 potrjuje, da se proizvodnja predelovalnih dejavnosti “še vedno krči”, kazalnik PMI za ta sektor pa ostaja pod mejo 50, ki ločuje rast od krčenja.
Področje zdravstva in socialnega varstva se je v istem obdobju okrepilo za 3,4 odstotka medletno. Gradbeništvo je bilo do avgusta še na letni ravni v plusu za 5,3 odstotka, nato pa je začelo pojemati. Strokovno-znanstvene dejavnosti so v enem samem mesecu, oktobru, zabeležile mesečni prirastek 1.500 zaposlenih oziroma 2,4 odstotka.
Kdo nadomešča izgubljene industrijske delavce? Tuji državljani. Do junija 2025 je bilo v Sloveniji zaposlenih rekordnih 148.900 tujcev, kar je 16,1 odstotka vseh delovno aktivnih, poročajo na Statističnem uradu. Največ jih je delalo v predelovalnih dejavnostih (40.400 oziroma 27 odstotkov vseh tujih delavcev), na drugem mestu je bilo gradbeništvo z 38.900 zaposlenimi. Zavod RS za zaposlovanje je v letu 2025 izdal 42.932 delovnih dovoljenj in soglasij, večino za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Severne Makedonije, vse pogosteje pa tudi za državljane Indije, Nepala in Filipinov.
Ta dinamika razloži eno od bolj nenavadnih podatkov iz Eurostatove statistike za tretje četrtletje 2025: Slovenija je med vsemi članicami EU zabeležila najvišjo rast opravljenih delovnih ur, in sicer za 1,6 odstotka medčetrtletno, kar jo je skupaj s Portugalsko postavilo na sam vrh unije, kot izhaja iz Eurostatovih podatkov nacionalnih računov. Obenem pa je prav v istem četrtletju Slovenija vodila tudi po rasti neizkoriščenega delovnega potenciala, in sicer za 1,3 odstotne točke, največ v celotni EU. Trg dela je torej proizvajal več ur, a pri tem zapuščal vse več ljudi ob strani.
Razlaga je strukturna. V Sloveniji nastajajo delovna mesta v zdravstvu, storitvah in strokovnih poklicih, izginjajo pa v proizvodnji. Ljudje, ki jim potečejo pogodbe v predelovalnih dejavnostih, nimajo nujno kvalifikacij za zdravstvo ali informacijsko tehnologijo. Število iskalcev prve zaposlitve se je v letu 2025 povečalo za 22 odstotkov, navaja Zavod RS za zaposlovanje. Število prostih delovnih mest je do oktobra upadlo za 7,3 odstotka medletno. Delodajalci torej iščejo manj ljudi kot pred letom, a tistih, ki jih iščejo, ne najdejo.
Primerjava s sosedami pokaže, da Slovenija ni edina z industrijskimi težavami, a se od njih ločuje po specifičnem odzivu trga dela. Avstrija je v četrtem četrtletju 2025 zabeležila rast zaposlenosti za 0,4 odstotne točke na 77,9 odstotka, a se je celotno leto 2025 spopadala z negativno gospodarsko rastjo (Evropska komisija napoveduje minus 0,3 odstotka BDP). Hrvaška je pri 74,7 odstotka obstala, Srbija pri 71,4 rahlo upadla.
Od sosed Slovenijo ločuje strošek dela. V tretjem četrtletju 2025 je po podatkih Eurostata zabeležila le 1,6-odstotno medletno rast urnih stroškov plač, kar jo je uvrstilo med države z najnižjo rastjo v celotni EU, tik za Francijo (1,3 odstotka). Bolgarija je imela 12,4 odstotka, Litva 9,7 in Hrvaška 9,1 odstotka. To je v protislovju z napovedjo Evropske komisije, ki za celotno leto 2025 ocenjuje 7,9-odstotno rast plač in 6,7-odstotno rast stroškov dela na enoto proizvoda. Razlika nakazuje, da je bila rast plač močno skoncentrirana v javnem sektorju, ki je doživel desetodstotno povišanje zaradi plačne reforme, medtem ko so se stroški v zasebnem sektorju gibali znatno počasneje.
Za Slovenijo je ključno sporočilo teh podatkov v premiku. Država, ki je desetletja gradila konkurenčnost na predelovalni industriji, vedno hitreje zaposluje v storitvah in javnem sektorju. Tuji delavci nadomeščajo domače v panogah, ki se krčijo ali ki jih domači delavci zapuščajo. Demografsko krčenje poglablja to neskladje. Število delovno aktivnih slovenskih državljanov se je do junija 2025 medletno zmanjšalo za 0,7 odstotka, medtem ko je število tujih naraslo za 1,8 odstotka. Stopnja zaposlenosti pri 78,5 odstotka je stabilna, a sestava delovne sile, ki jo vzdržuje, se korenito spreminja.
