Lani se je z vlaki vozilo 20,9 milijona potnikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije in 25 odstotkov več kot leto prej. Številka je impresivna in na prvi pogled kaže na jasen preboj železniškega potniškega prometa.
A za resno oceno je treba pogledati širšo sliko. Slovenija ima približno 2,1 milijona prebivalcev. To pomeni skoraj deset voženj z vlakom na prebivalca letno. V primerjavi z državami z razvito železniško kulturo, kot je Avstrija, je to še vedno nizka številka, vendar pa je dinamika rasti pomembna.
Rast kljub zaporam in gradbiščem
Rekord je bil dosežen v obdobju intenzivnih infrastrukturnih del, zapor prog in prilagojenih voznih redov. To pomeni, da rast ni posledica idealnih pogojev, temveč širšega premika v potovalnih navadah.
Slovenske železnice so v zadnjih letih posodobile vozni park z 20 novimi dizelskimi garniturami. Garniture prinašajo večjo dostopnost, sodobne informacijske sisteme in več prostora za kolesa. Modernizacija se nadaljuje z naročilom 20 novih potniških vagonov za mednarodni promet ter štirih večsistemskih lokomotiv.
Ali je rast potnikov spremlja tudi sorazmerna rast prihodkov ali gre deloma za učinek subvencioniranih vozovnic in ugodnejših tarif za določene skupine, pa ostaja vprašanje. Število potnikov in poslovni rezultat nista nujno ista zgodba.
Krepitev mednarodnih povezav
Lani so bile uvedene nove ali okrepljene povezave med Ljubljano in Zagrebom, vzpostavljena je bila neposredna linija Zagreb-Ljubljana-Pulj ter taktni promet med Mariborom in Gradcem. Novi vlaki vozijo tudi do Beljaka.
To pomeni širitev čezmejne mobilnosti in večjo vpetost Slovenije v regionalni železniški prostor. Mednarodne povezave so ključne za dolgoročno rast, saj širijo bazen potencialnih potnikov.
Ambicije hitrih železnic
Slovenske železnice so se pridružile evropski deklaraciji o razvoju omrežja hitrih železnic. Evropska komisija načrtuje skoraj 50.000 kilometrov hitrih prog. Po projekcijah bi lahko pot med Ljubljano in Dunajem do leta 2040 trajala štiri ure in pol.
To je dolgoročna vizija. Kratkoročno pa ostaja izziv zmogljivost obstoječe infrastrukture. Brez pospešene modernizacije prog rast potnikov težko postane trajna.
Rekordnih 20,9 milijona potnikov kaže na to, da se železnica vrača v središče razprav o mobilnosti. Del rasti je gotovo posledica novih vlakov, boljših digitalnih rešitev in večje ponudbe. Videli bomo, če se bo v prihodnje rast nadaljevala tudi ob stabilizaciji investicijskega cikla in ali bo železnica uspela prevzeti večji delež potovanj, ki danes potekajo z osebnimi avtomobili.
