Po več letih nihanj, negotovosti in previdnosti kupcev se je slovenski avtomobilski trg lani vendarle občutneje premaknil navzgor. V Sloveniji je bilo v letu 2025 prvič registriranih 57.557 osebnih avtomobilov, kar je 8,5 odstotka več kot leto prej. Podatki Trgovinske zbornice kažejo, da se zaupanje kupcev postopno vrača, obenem pa se trg vse hitreje prilagaja spremembam v pogonskih tehnologijah, zlasti elektrifikaciji.
Rast ni bila enakomerna na vseh področjih. Medtem ko se je prodaja osebnih avtomobilov povečala, je število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil upadlo za skoraj 17 odstotkov, kar kaže na večjo previdnost podjetij pri investicijah v vozne parke.
Osebni avtomobili navzgor, dostavniki navzdol
Zadnji mesec leta je potrdil splošno sliko. Decembra 2025 je bilo v Sloveniji prvič registriranih 3.394 osebnih avtomobilov, kar je 5,4 odstotka več kot decembra leto prej. Tudi konec leta so kupci torej ostali dejavni, kar je deloma povezano z akcijami prodajalcev, deloma pa z dejstvom, da so se dobavni roki v primerjavi z leti po pandemiji normalizirali.
Pri lahkih gospodarskih vozilih je bil trend obraten. Decembra jih je bilo registriranih 682, kar je skoraj štiri odstotke manj kot leto prej. To potrjuje ocene, da podjetja še vedno previdno tehtajo večje nakupe, zlasti v času negotovih gospodarskih napovedi.
Volkswagen ostaja na vrhu, Renault in Škoda tesno za njim
Na ravni celotnega leta je največ osebnih avtomobilov v Sloveniji prodal Volkswagen, ki je dosegel okoli 15-odstotni tržni delež. Znamka ostaja stalnica slovenskega trga, predvsem zaradi široke ponudbe in močne prisotnosti v vseh cenovnih razredih.
Decembra sta največ vozil prodala Renault in Škoda, ki sta v primerjavi z letom prej zamenjala mesti. Skupaj so Volkswagen, Renault in Škoda obvladovali slabih 37 odstotkov trga, kar kaže na visoko koncentracijo prodaje pri nekaj največjih znamkah.
Modeli, ki so prepričali največ kupcev
Na ravni posameznih modelov je bil lani nesporni zmagovalec Renault Clio, ki je našel 2.446 kupcev. Sledila je Škoda Octavia (1.957), nato Renault Captur (1.756). Med najbolj prodajanimi so bili še Škoda Kamiq in Škoda Kodiaq, kar potrjuje priljubljenost križancev in vsestranskih družinskih vozil.
Seznam najbolje prodajanih modelov razkriva, da slovenski kupci še vedno prisegajo na preverjene modele z razmeroma ugodnim razmerjem med ceno, uporabnostjo in stroški vzdrževanja.
Padec prodaje lahkih gospodarskih vozil
Na trgu lahkih gospodarskih vozil so lani prednjačile znamke Ford, Renault in Fiat, ki so skupaj obvladovale več kot polovico trga. Med posameznimi modeli so bili najuspešnejši Fiat Ducato, Ford Transit custom in Renault Master.
Kljub upadu skupne prodaje ostaja jasno, da se podjetja pri izbiri dostavnikov še vedno odločajo za preverjene modele, ki omogočajo nizke obratovalne stroške in dobro servisno podporo.
Elektrifikacija glavni motor rasti
Najbolj izrazit premik se je zgodil pri elektrificiranih vozilih. Število prvič registriranih osebnih vozil z električnim ali hibridnim pogonom se je lani povečalo z visokimi stopnjami. Skupno je bilo registriranih 16.295 elektrificiranih vozil, kar predstavlja 65-odstotno rast v primerjavi z letom prej.
Samo električnih vozil je bilo prodanih 6.387, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Decembra je bil ta trend še posebej izrazit, saj je bilo prodanih kar 1.298 električnih avtomobilov.
Tesla in Volkswagen vodilna pri elektriki, Toyota pri hibridih
Med električnimi vozili so kupci največ posegali po Teslinem modelu Y, sledila sta model 3 in Volkswagnova ID.7 ter ID.4. Podatki kažejo, da se trg električnih vozil vse bolj razporeja med več proizvajalcev, ne le enega.
Pri hibridnih vozilih je bila lani znova v ospredju Toyota, predvsem z modeli Yaris cross, corolla, C-HR in RAV4. To potrjuje, da hibridi za mnoge kupce ostajajo prehodna rešitev med klasičnim in popolnoma električnim pogonom.
Preberite več:
Podatki o prodaji kažejo, da slovenski kupci niso impulzivni. Elektrifikacija napreduje, a ne na račun uporabnosti. Kupci še vedno tehtajo med ceno, dosegom, stroški in infrastrukturo. Rast prodaje v letu 2025 tako ni le posledica mode, temveč postopnega prilagajanja trga novim razmeram.
