Podatki Banke Slovenije za prve štiri mesece letošnjega leta kažejo, da slovenski bančni sistem kljub številnim negotovostim v mednarodnem okolju in slabšim gospodarskim kazalcem še vedno posluje stabilno. Vloge gospodinjstev se še naprej povečujejo, banke pa predvsem kreditirajo gospodinjstva, medtem ko se kreditiranje nefinančnih družb medletno skoraj ni spremenilo.
Vloge nebančnega sektorja so se letos do aprila povečale predvsem zaradi večjega priliva vlog gospodinjstev, ki so bile večje kot v enakem obdobju lani. Nekateri varčevalci so del prihrankov usmerili v nakup državnih obveznic za državljane, kar je vplivalo na stanje vlog. Zaradi nižjih depozitnih obrestnih mer je manj motivacije za vezavo prihrankov, zato večino vlog še vedno predstavljajo vloge na vpogled.
Vloge nefinančnih družb so se v prvih štirih mesecih nekoliko zmanjšale, kar je običajno za to obdobje, saj podjetja izplačujejo dividende, poplačujejo posojila in povečujejo stroške dela zaradi regresov zaposlenim.
Kreditiranje gospodinjstev raste, kreditiranje podjetij ostaja zadržano
Kreditiranje nebančnega sektorja se je letos do aprila povečalo za 7,4 odstotka, predvsem zaradi rasti kreditiranja gospodinjstev, ki je aprila medletno naraslo za 6,5 odstotka. Povečala so se tako stanovanjska kot potrošniška posojila. Visoka zaposlenost in realna rast plač skupaj z nizkimi fiksnimi obrestnimi merami spodbujajo povpraševanje po kreditih.
Po anketah bank se pričakuje nadaljnja rast povpraševanja po posojilih za gospodinjstva v naslednjih treh mesecih. Kreditiranje nefinančnih družb pa ostaja skromno, saj podjetja iščejo druge vire financiranja. Posojila podjetjem so sicer rahlo narasla, a so medletno ostala skoraj nespremenjena in pod povprečjem evrskega območja.
Kakovost bančnih naložb ostaja stabilna, dobiček se zmanjšuje
Delež nedonosnih izpostavljenosti v portfelju bank je aprila ostal na 1,0 odstotka, pri nefinančnih družbah pa se je rahlo povečal z 1,8 na 2,0 odstotka. Kljub povečanju obsega nedonosnih potrošniških posojil je njihov delež ostal stabilen, medtem ko se je delež nedonosnih stanovanjskih posojil zmanjšal.
Zaradi nižjih ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke so se neto obrestni prihodki bank zmanjšali, medtem ko neto neobrestni prihodki beležijo zmerno rast. Posledično se je dobiček bank pred obdavčitvijo do aprila v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za skoraj petino.
Kljub nižjemu dobičku slovenski bančni sistem ostaja odporen in stabilen, z dobro likvidnostjo in zmožnostjo prilagajanja negotovim gospodarskim razmeram. Banke še naprej podpirajo gospodinjstva z dostopom do kreditov, medtem ko podjetja iščejo alternative financiranju zaradi negotovosti na trgu.
