Slovenija je januarja letos izvozila za 4,2 milijarde evrov blaga, kar je 23,6 odstotka manj kot v enakem mesecu lani. Uvoz je medtem znašal 5,3 milijarde evrov in je bil za 2,9 odstotka višji kot leto prej. Trgovinski primanjkljaj je dosegel približno 1,15 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 78,5 odstotka.
Na prvi pogled gre za zelo velik padec izvoza, vendar statistični podatki kažejo, da je pomemben del tega zmanjšanja povezan z nižjim obsegom poslov oplemenitenja pri trgovanju z državami zunaj Evropske unije. Pri teh poslih blago vstopi v državo, se predela ali sestavi, nato pa ponovno izvozi.
Če teh poslov ne upoštevamo, bi bil padec izvoza precej manjši. Po podatkih statističnega urada bi se izvoz v države zunaj EU brez poslov oplemenitenja zmanjšal za približno 8,6 odstotka.
Stabilnejši izvoz v EU
Podrobnejši podatki kažejo tudi precejšnjo razliko med trgovanjem z državami članicami EU in državami zunaj Unije. Izvoz v države EU se je medletno zmanjšal le za dva odstotka, medtem ko je izvoz v nečlanice EU upadel za skoraj 43 odstotkov.
Slovenija je sicer močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, saj velik del izvoza ustvarja prav na evropskem trgu. Stabilnost izvoza v EU tako blaži večja nihanja na globalnih trgih.
| Trgovina z blagom (januar 2026) | Vrednost | Letna sprememba |
| Izvoz skupaj | 4,2 mrd € | −23,6 % |
| Izvoz v EU | 2,53 mrd € | −2,0 % |
| Izvoz zunaj EU | 1,65 mrd € | −42,9 % |
| Uvoz skupaj | 5,3 mrd € | +2,9 % |
| Trgovinski primanjkljaj | 1,15 mrd € | – |
| Pokritost uvoza z izvozom | 78,5 % | – |
Uvoz raste predvsem iz držav zunaj EU
Medtem ko je izvoz upadel, je uvoz blaga na letni ravni nekoliko zrasel. Uvoz iz držav članic EU se je sicer zmanjšal za šest odstotkov, vendar je uvoz iz držav zunaj EU zrasel za 12,2 odstotka.
Če se iz podatkov izločijo posli oplemenitenja, se slika nekoliko spremeni. Brez teh poslov bi uvoz iz držav zunaj EU prav tako upadel, in sicer za približno 4,8 odstotka.
Slovensko gospodarstvo ostaja močno odvisno od izvoza. V številnih industrijskih panogah, predvsem v avtomobilski industriji, farmaciji in proizvodnji komponent, podjetja velik del prihodkov ustvarijo na tujih trgih.
Preberite več:
Zato kratkoročna nihanja v statistiki izvoza pogosto odražajo predvsem spremembe v globalnih dobavnih verigah, ciklična gibanja industrije ali posebne statistične učinke, kot so posli oplemenitenja.
En odgovor
Vprašanje pri tem je, ali gre za začasen padec zaradi globalnih razmer ali je to znak ohlajanja gospodarstva v Evropi.