Slovenski izvoz v 2025: vloga Nemčije postaja še večja

Slovensko gospodarstvo tudi v letu 2025 ostaja močno odvisno od izvoza, pri čemer ostaja Nemčija še naprej njegov ključni partner. A nova evropska statistika kaže, da se okolje, v katerem trguje Slovenija, hitro spreminja in to ne nujno v pozitivno smer.

Podatki Eurostata razkrivajo, da se je trgovinska dinamika v začetku leta 2026 opazno ohladila. Izvoz evrskega območja se je januarja medletno zmanjšal za 7,6 odstotka, uvoz pa za 7,3 odstotka. Še bolj zgovoren je podatek, da se je presežek v sektorju strojev in vozil sesul s 13,2 milijarde evrov na le 1,6 milijarde. Gre za sektor, ki je hrbtenica industrije v Srednji Evropi in s tem tudi slovenskega izvoza.

Nemčija tudi v letu 2025 ostaja največji trgovinski partner Slovenije, kar pomeni, da slovensko gospodarstvo ostaja tesno vezano na nemško industrijo. V normalnih razmerah je to prednost, v trenutnih razmerah pa vse bolj postaja tveganje.

Nemška industrija, zlasti avtomobilska, je pod pritiskom prestrukturiranja, elektrifikacije in šibkejšega povpraševanja. To se neposredno preliva v dobavne verige, kjer sodelujejo slovenska podjetja. Ko pade presežek v sektorju strojev in vozil na ravni EU, je to znak, da se zmanjšuje aktivnost v industriji, od katere je Slovenija močno odvisna.

Izvoz industrije pod pritiskom

Podatki kažejo, da so največji padci na ravni EU prav v industrijskih sektorjih. Izvoz kemikalij se je zmanjšal za več kot 20 odstotkov, presežek v tem segmentu pa se je občutno znižal. Podoben trend je v segmentu strojev in vozil. Prav ti sektorji, ki tradicionalno nosijo evropski izvoz, so trenutno pod največjim pritiskom.

Na Slovenijo to vpliva dvojno. Industrijski izvoz, zlasti povezan z avtomobilsko dobavno verigo, je izpostavljen upadu, medtem ko farmacevtski in nekateri tehnološki segmenti ostajajo stabilnejši.

Trgovinski saldo pod pritiskom globalnih tokov

Na ravni EU se je trgovinski presežek sicer ohranil na letni ravni, vendar se je zmanjšal. Evrsko območje je v letu 2025 ustvarilo presežek v višini približno 150 milijard evrov, kar je manj kot leto prej.

Hkrati se kaže pomemben trend v odnosu do ključnih partnerjev. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko ostaja visok in se še povečuje, saj uvoz ostaja bistveno višji od izvoza. Po drugi strani se je presežek z ZDA močno zmanjšal zaradi padca izvoza. Globalno ravnotežje trgovine se premika, kar dodatno vpliva na evropska, in s tem tudi slovenska podjetja.

Slovenija v evropskem kontekstu

Slovenija se v tej sliki uvršča med države, ki so močno integrirane v evropske industrijske tokove. Podobno kot Avstrija in Madžarska je tudi njeno gospodarstvo močno vezano na izvoz industrijskih izdelkov. Spremembe na ravni EU so za Slovenijo še bolj izrazite kot za države z bolj razpršeno strukturo gospodarstva.

Podatki kažejo, da se struktura trgovine sicer spreminja, vendar počasi. Odvisnost od Nemčije ostaja visoka, industrija pa ostaja ključni nosilec izvoza. Slovenija ostaja izpostavljena cikličnim nihanjem evropske industrije, kar je v času rasti lahko prednost, v času ohlajanja pa slabost.

Trgovinski podatki za leto 2025 in začetek 2026 ne kažejo preobrata, ampak začetek bolj zahtevnega obdobja. Padci izvoza, pritisk na industrijo in spremembe v globalnih tokovih kažejo, da se pogoji za izvoz zaostrujejo. Prihodnja rast Slovenije bo vse bolj odvisna od tega, kako hitro bo uspela razširiti strukturo izvoza in zmanjšati odvisnost od enega ključnega trga.