Slovenski izvoz v ZDA padel za 29 % v letu dni Trumpovih carin

Januarja 2026 so slovenska podjetja v Združene države izvozila za 48,3 milijona evrov blaga, skoraj tretjino manj kot v istem mesecu leto prej. Padec sovpada z enim od najbolj kaotičnih let v zgodovini ameriške trgovinske politike; od razglasitve “dneva osvoboditve” 2. aprila 2025 so se carinske stopnje spremenile več kot petdesetkrat, Vrhovno sodišče je ključne tarife razveljavilo kot protiustavne, 330.000 ameriških uvoznikov pa od Washingtona zahteva 166 milijard dolarjev vračil.

Predsednik Donald Trump je 2. aprila lani v Rožnem vrtu Bele hiše uvedel dvomestne carine na praktično ves uvoz v Združene države. Obljubil je preporod industrije in nižje cene za potrošnike. Po podatkih Tax Foundation je efektivna carinska stopnja v enem trenutku presegla 21 %, kitajsko blago pa je bilo začasno obdavčeno s 145-odstotno carino, kar je praktično zaustavilo uvoz iz te države.

Dvanajst mesecev pozneje je slika drugačna. Kot poroča NPR, je ameriška proizvodnja od aprila 2025 do februarja 2026 izgubila 89.000 delovnih mest, indeks ISM za predelovalne dejavnosti pa je devet zaporednih mesecev kazal krčenje. Tuje neposredne naložbe v ZDA so leta 2025 dosegle 288 milijard dolarjev, pod desetletnim povprečjem. Inflacija je februarja znašala 2,4 %, predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell pa je opozoril, da so povišane ravni v blagovnem sektorju neposredno povezane z učinki tarif.

Vrhovno sodišče ZDA je 20. februarja 2026 s šestimi glasovi proti trem razsodilo, da zakon IEEPA predsedniku ne podeljuje pooblastila za uvedbo carin. Predsednik sodišča John Roberts je zapisal, da je pooblastilo za uvedbo tarif nedvomno del davčne oblasti, ki jo ustava pridržuje kongresu. Trump je v nekaj urah podpisal izvršilni ukaz o ukinitvi carin na podlagi IEEPA in obenem uvedel novo, začasno 10-odstotno svetovno carino na podlagi člena 122 Zakona o trgovini iz leta 1974, ki je omejena na 150 dni in največ 15 %. Po poročanju Reutersa carinska uprava načrtuje, da bo podrobnosti sistema vračil za 166 milijard dolarjev pripravila do sredine aprila.

Washington je razveljavljene carine takoj začel nadomeščati z drugimi pravnimi podlagami. Urad trgovinskega predstavnika ZDA (USTR) je 11. marca 2026 uvedel preiskave na podlagi člena 301 proti 16 gospodarstvom, med njimi Evropski uniji, zaradi domnevno presežne proizvodne zmogljivosti. Za razliko od člena 122 ti ukrepi niso časovno omejeni niti nimajo zgornje meje. Finančni minister Scott Bessent je za CNBC napovedal, da bodo carinske stopnje do avgusta nazaj na ravneh izpred sodne odločitve.

Carinska stopnja na evropsko blago je od začetnih 20 % po aprilu 2025 narasla na 30 % junija istega leta. Po oceni Oxford Economics je to evrsko območje potisnilo na rob recesije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Trump sta 27. julija 2025 v škotskem Turnberryju sklenila okvirni dogovor; EU je privolila v odpravo vseh tarif na ameriško industrijsko blago, nakup za 750 milijard dolarjev ameriške energije in 600 milijard dolarjev naložb v ZDA do leta 2028. Washington je v zameno znižal efektivno carinsko stopnjo za večino evropskega blaga na 15 %. Po navedbah Kongresne raziskovalne službe je to sicer več od 10-odstotne izhodiščne tarife, a občutno manj od zahtevanih 30 %. Nemški kancler Friedrich Merz je dogovor označil za škodljivega za nemške finance, francoski premier François Bayrou pa za podreditev. Evropski parlament je zakonodajo za izvedbo dogovora sprejel 26. marca 2026.

Slovenija je med manjšimi članicami EU utrpela enega večjih udarcev. Po poročanju IntelliNews je farmacevtski izvoz v ZDA padel za 830 milijonov dolarjev, gospodarska rast pa je v prvi polovici leta 2025 padla na 0,1 %, z 1,6 % leto prej. Začasni podatki Statističnega urada za obdobje od januarja 2025 do januarja 2026, ki jih na Lider.si objavljamo v spodnji tabeli, izrisujejo vzorec prehitevanja; slovenski izvozniki so pred uveljavitvijo carin pospešili dobave in julija 2025 dosegli mesečni rekord z 81,2 milijona evrov izvoza v ZDA. Avgusta je sledil padec na 47,2 milijona evrov, najnižje v letu. Jeseni se je izvoz delno stabiliziral, a januarja 2026 znova zdrsnil na 48,3 milijona evrov. V trinajstih mesecih je Slovenija v ZDA izvozila za 875 milijonov evrov blaga in uvozila za 558 milijonov evrov, s presežkom 317 milijonov evrov. Novembra 2025 je prvič v obravnavanem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj z ZDA.

Carine na podlagi IEEPA je sodišče razveljavilo, a jih administracija že nadomešča na podlagi drugih zakonskih pooblastil. Za EU velja 15-odstotni režim iz dogovora v Turnberryju, ki sobiva s 50-odstotnimi carinami na jeklo, aluminij in baker ter tekočimi preiskavami na podlagi člena 301, katerih izid bo znan do poletja. Na samo obletnico dneva osvoboditve je Washington na podlagi 232. člena uvedel še 100-odstotne carine na patentirane farmacevtske izdelke, čeprav je trinajst velikih proizvajalcev z dogovorom o nižjih cenah že oproščenih vseh dajatev. Slovenska izvozna podjetja v kovinsko-predelovalni in farmacevtski industriji se bodo morala na takšno okolje prilagajati, ne glede na to, kako se bodo razpletla sodna in politična pogajanja v Washingtonu.