Lanska spomladanska pozeba je marsikateri kmetiji povzročila veliko preglavic. Aprila 2024 je niz nizkih temperatur poškodoval številne nasade po vsej Sloveniji, posledice pa so bile še posebej občutne pri sadovnjakih in zelenjavnih kulturah. Po letu dni obdelave podatkov in potrjevanja škode so danes kmetje, ki so izpolnjevali pogoje, prejeli informativne odločbe o finančni pomoči, ki jim bodo pomagale nadomestiti izgubljeni dohodek.
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala 958 odločb, s katerimi bo izplačanih skoraj 2,9 milijona evrov. Pomoč bo upravičencem nakazana do konca prihodnjega tedna, so sporočili iz agencije.
Kdo je upravičen in kdo ne
Pomoč je namenjena površinam, ki so bile ocenjene s stopnjo poškodovanosti 30 odstotkov ali več, in so bile zajete v uradni Oceni neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji, ki jo je vlada potrdila že februarja letos. Podatki za obravnavo škode so bili pridobljeni iz elektronske zbirke AJDA, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Po Odloku o finančni pomoči so do državne pomoči upravičeni kmetje, katerih nasadi so neposredno prizadeti zaradi pozebe.
V naslednjih dneh pa bo Agencija izdala tudi približno 200 odločb o zavrnitvi pomoči. Glavna razloga za zavrnitev sta, da kmetje niso dosegli minimalnega zneska pomoči (100 evrov), ali pa imajo neporavnane zapadle davčne obveznosti oziroma druge denarne nedavčne obveznosti, ki presegajo 50 evrov.
Na ta način želi država zagotoviti, da finančna pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo, hkrati pa ohranja pošten in transparenten sistem.
Kako je potekal postopek
Postopek dodelitve finančne pomoči je potekal v več korakih. Najprej so kmetje prijavili škodo, nato je Agencija skupaj z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje preverila podatke ter pripravila oceno stopnje poškodovanosti posameznih površin.
Ko je bila ocena potrjena na vladi, je Agencija pripravila informativne odločbe, ki so bile poslane vsem upravičencem. Tako so kmetje dobili jasen pregled, koliko denarja jim pripada in do kdaj bo izplačan.
Za številne kmetije je takšno nadomestilo ključno za preživetje naslednje sezone, saj izpad dohodka pomeni, da bi bilo težko financirati nakup sadik, gnojil ali vzdrževanje opreme.
Pomoč države pri naravnih nesrečah, kot je pozeba, ni samo finančna injekcija – ima tudi psihološki in strateški pomen. Kmetje dobijo občutek varnosti, vedo, da država stoji za njimi, kar spodbuja dolgoročno načrtovanje in stabilnost na podeželju.
S tem, ko so izplačila potrjena, se kmetije lahko osredotočijo na pripravo za novo sezono. Država bo v prihodnosti nadaljevala z nadzorom in spremljanjem izvajanja pomoči, da zagotovi, da sredstva dosežejo tiste, ki jih res potrebujejo.
Preberite več:
Za tiste, ki so prejeli zavrnjene odločbe, obstajajo možnosti za pritožbo ali dopolnitev podatkov, kar bo omogočilo ponovno obravnavo primerov. Čeprav ta pozeba ni prva, ki je prizadela slovensko kmetijstvo, je postopek potekal hitreje in bolj pregledno kot v preteklosti.
