Od septembra bodo kozarci slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo opremljeni s QR-kodo, ki bo potrošnikom omogočila neposreden dostop do informacij o pridelovalcu. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so prepričani, da bo ta novost prispevala k večji preglednosti, zaupanju in preprečevanju ponaredkov na trgu z medom.
QR-koda bo kupcem razkrila ključne podatke: ime čebelarja, lokacijo pridelave, leto vključitve v shemo kakovosti, opravljene kontrole in izobraževanja ter povezavo do spletne strani čebelarstva.
“S to rešitvijo krepimo zaupanje, varnost in informiranost potrošnikov, obenem pa dodatno zmanjšujemo tveganje za zlorabe, ki jih je na trgu z medom vse več,” poudarjajo pri ČZS.
Za pridobitev označbe kakovosti morajo čebelarji delovati v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki v Sloveniji pomeni izpolnjevanje višjih standardov od tistih, ki jih določa evropska direktiva o medu.
Slovenija ima trenutno štiri vrste medu, vključene v evropske sheme zaščite: slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med, kraški med in istrski med z zaščiteno označbo porekla. Vse te vrste presegajo običajne kakovostne zahteve in so podvržene rednim neodvisnim nadzorom.
Eden od pomembnih kazalnikov kakovosti medu je tudi vsebnost HMF (hidroksimetilfurfurala), spojine, ki nastaja pri segrevanju živil s sladkorjem. V medu visoka vsebnost HMF lahko kaže na neustrezno toplotno obdelavo ali predolgo skladiščenje. Pri kakovostnem medu je vsebnost HMF nizka – kar je tudi eden od ciljev shem zaščite.
