Letošnji tržni pridelek jabolk v Sloveniji je zaradi spomladanske pozebe in suše občutno nižji od povprečja zadnjih let, zabeležili so le 24.500 ton, kar je za 40 odstotkov manj kot lani, kažejo podatki državnega statističnega urada. Sadjarji zato zahtevajo državno finančno podporo za omilitev izpada prihodkov in pozivajo k nujnim ukrepom za dvig konkurenčnosti panoge, ki se sooča tako s podnebnimi kot tržnimi izzivi.
Po podatkih združenja za sadjarstvo v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS na 1905 hektarjih intenzivnih nasadov jablan v normalnih letih pridelajo okoli 50.654 ton jabolk. Letos pa je pridelava upadla zaradi ekstremnih vremenskih razmer in drugih neugodnih dejavnikov.
Pod povprečjem je tudi žetva na ravni celotne Evrope, kjer povzročajo obilne padavine, toče in pozebe težave v več državah, kot so Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija, Poljska in Madžarska. Tudi Turčija je zabeležila 39-odstotni padec pridelka.
Globalno je pričakovana pridelava jabolk za leto 2025 ocenjena na 65,4 milijona ton, od tega Kitajska prispeva 58 odstotkov, EU 16 odstotkov in ZDA osem odstotkov. V Sloveniji je bila samooskrba s sadjem v letu 2024 vsega 27-odstotna, kar pomeni velik izziv glede prehranske varnosti in samostojnosti.
Stabilna kmetijska politika in tehnološki preboj
Združenje za sadjarstvo poudarja, da je nujna stabilna in predvidljiva kmetijska politika, ki bo omogočila prilagajanje podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj. Potreben je tehnološki preboj, vključno z izgradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov, izboljšano strokovno podporo in modernizacijo skladiščenja pridelka. Pomembno je tudi zmanjševanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ob hkratnem ohranjanju prehranske varnosti ter povečanje podpore za zaščitne ukrepe proti vremenskim ujmam.
Predsednik združenja Mohor Holešek opozarja na potrebo po primerljivih pogojih pridelave slovenskih sadjarjev z mednarodnimi konkurenti in zahteva podporo EU za nakup zaščitnih sredstev, učinkovito sistemsko zavarovanje in krepitev pristojnosti podpornih služb v sadjarstvu. “Od ministrstva za kmetijstvo pričakujemo takojšnjo finančno pomoč za nadomestilo izpada prihodkov, ki jih je povzročila letošnja pozeba in suša,” je pojasnil.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je izpostavila potrebo po sodelovanju z ministrstvom, stroko in pridelovalci za zagotovitev stabilnosti in trajnega razvoja panoge. Kljub izzivom slovenski sadjarji še vedno proizvajajo kakovostne jabolke, ki ostajajo med najbolj priljubljenimi sadeži v državi.
Pojemo manj sadja in zelenjave od povprečja EU
Povprečen Slovenec po podatkih Freshel Europe dnevno zaužije 281 gramov sadja in zelenjave, kar je manj od povprečja EU, a največ pojemo prav jabolk, predvsem sort, kot so idared, gala in zlati delišes. Skupaj z osmimi podjetji in kmeti združenje za sadjarstvo spodbuja potrošnike, naj ob svetovnem dnevu jabolk posežejo po kilogramu slovenskih jabolk.
Preberite več:
Danes praznujemo tudi svetovni dan jabolk. 21. oktober je bil razglašen za svetovni dan jabolk na pobudo britanske okoljevarstvene organizacije Common Ground leta 1990. Ta je tako želela poudariti pomen jabolka v prehrani in spomniti na njegove številne koristi za zdravje.
