Slovenskih 2.536 evrov bruto je največ v regiji, a plače rastejo šestkrat hitreje od gospodarstva

Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 zraslo za 1,1 odstotka. Plače so poskočile za skoraj šestkrat toliko. Povprečna mesečna bruto plača je po podatkih SURS dosegla 2.536 evrov, kar je 141 evrov več kot leto prej. In od januarja 2026 je minister za delo Luka Mesec minimalno plačo dvignil za 16 odstotkov na 1.482 evrov bruto. Delodajalci opozarjajo, da je ta dinamika nevzdržna. Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske študije (WIIW), ki spremlja plačne trende v Srednji in Vzhodni Evropi, v razkoraku med plačami in produktivnostjo vidi enega osrednjih tveganj za regijo.

Slovenija po podatkih WIIW ostaja najdražja delovna sila v vzhodnem delu Unije: 2.536 evrov bruto mesečno, pred Poljsko z 2.098, Hrvaško z 2.016, Češko s 1.994, Romunijo s 1.832, Madžarsko s 1.774, Slovaško s 1.620 in Bolgarijo s 1.309 evri. Zanimiv je razplet pod vrhom lestvice; Hrvaška je v letu 2025 prehitela Češko, ki ji je bila desetletje najbližja primerjava, Poljska pa se je povzpela na drugo mesto in za Slovenijo zaostaja le še za 438 evrov.

Bolgarija in Romunija sta v dveh letih plače dvignili za več kot 23 odstotkov, Madžarska in Slovaška za skoraj 20. Slovenija s 14,2-odstotno dveletno rastjo spada med najbolj umirjene v regiji. Razlika med slovensko in hrvaško plačo je bila leta 2023 pri 516 evrih (2.221 proti 1.705), danes znaša 520 evrov. V absolutnem znesku se prednost komaj premakne, v deležu pa se topi – s 30 na 26 odstotkov v dveh letih.

Decembrsko številko SURS (2.791 evrov bruto) je treba brati z zadržkom. Izredna izplačila so decembra predstavljala 5,8 odstotka celotne mase bruto plač, novembra le 2,2 odstotka. Letno povprečje 2.536 evrov je zato zanesljivejše merilo.

Rast plač je v letu 2025 poganjal javni sektor. Lanska povprečna bruto plača je tam poskočila za 9,4 odstotka, v institucionalnem sektorju država celo za 11,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila rast 3,9-odstotna. Prenovljeni plačni sistem, ki je začel veljati 1. januarja 2025, je dvignil plače učiteljem (12,2 odstotka) in zdravstvenim delavcem (11,3 odstotka). Najdebelejše plačilne liste so v letu 2025 prejemali zaposleni v energetiki; 3.555 evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v gostinstvu, kjer je povprečje obtičalo pri 1.838 evrih.

Tudi znotraj države so razlike ostre. Edina regija, v kateri je povprečna plača presegla državno povprečje, je Osrednjeslovenska (2.782 evrov, 9,7 odstotka nad povprečjem). V Primorsko-Notranjski regiji znaša 2.206 evrov, 13 odstotkov manj. Razpon med obema presega 575 evrov.

Nizka inflacija je Slovencem ohranjala kupno moč. Z 2,5-odstotno povprečno letno rastjo cen je bila Slovenija v letu 2025 med najcenejšimi okolji v regiji. Romunija je medtem beležila 6,8-odstotno inflacijo, Madžarska 4,5-odstotno, Hrvaška 4,4-odstotno. Realna rast slovenskega povprečja je tako znašala 3,4 odstotka.

Pri minimalni plači je Slovenija prav tako vodila – 1.278 evrov bruto v drugi polovici 2025, po podatkih Eurostata. Poljska je bila pri 1.100, Hrvaška pri 970, Češka pri 841, Bolgarija pri 551 evrih. Od januarja 2026 je ta znesek v Sloveniji narasel na 1.482 evrov bruto, kar za samsko osebo brez otrok pomeni okoli 1.000 evrov neto. Dvig neposredno zadeva 80.000 zaposlenih, samodejno pa je povišal tudi regres za letni dopust (na 1.482 evrov) in zimski regres (na 741 evrov). Gospodarska zbornica Slovenije govori o nesorazmernem bremenu za podjetja. Sindikati so dvig pozdravili.

WIIW opozarja, da podjetja po vsej regiji zadržujejo zaposlene kljub šibkejšemu povpraševanju, ker se bojijo stroškov ponovnega zaposlovanja v naslednji fazi rasti. Pojav krepi pogajalsko moč delavcev in spodbuja rast plač, obenem pa zavira produktivnost. V Sloveniji, kjer je kronično pomanjkanje delovne sile eden osrednjih strukturnih problemov, je ta pritisk še posebej izrazit. Skoraj šest odstotkov nominalne rasti plač ob enoodstotni gospodarski rasti je razmerje, ki dolgoročno ne zdrži.

Nepredvidljiv je tudi zunanji okvir. Ameriško-izraelska operacija proti Iranu, ki se je začela konec februarja, je motila pretok skozi Hormuško ožino in pognala nafto nad 100 dolarjev za sodček. Če se energetski šoki ponovijo, bo realna rast plač v regiji ogrožena ne glede na nominalne dvige. WIIW za Slovenijo v letu 2026 napoveduje dva odstotka gospodarske rasti, podprte z vladnimi infrastrukturnimi investicijami in absorpcijo evropskih kohezijskih sredstev. Izvoz naj bi se krepil, a ostaja odvisen od okrevanja evrskega območja, ki ga zaenkrat ni na obzorju.