Slovenskih 35,8 milijarde evrov: obramba raste, gospodarstvo čaka

Proračuna za leti 2026 in 2027 predvidevata rekordno porabo 35,8 milijarde evrov in primanjkljaj 4,2 milijarde evrov, država pa se bo zadolžila za 11,7 milijarde evrov. Izdatki za obrambo rastejo dvakrat hitreje kot za gospodarstvo, kar sproža vprašanje o dolgoročni konkurenčnosti. Fiskalni svet opozarja, da se Slovenija odmika od zavez o fiskalni konsolidaciji.

Proračun za leto 2026 predvideva 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov odhodkov. Za leto 2027 je načrtovanih 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Poraba se bo prvič povzpela čez 18 milijard evrov letno.

Primanjkljaj bo v obeh letih znašal 2,9 oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. To je referenčna meja, ki bi ob presežku sprožila postopek čezmernega primanjkljaja Evropske unije.

Vir: Državni proračun Republike Slovenije 2026-2027, Ministrstvo za finance

Fiskalni svet opozarja

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je v parlamentu opozoril, da se fiskalna politika vse bolj oddaljuje od poti, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025–2028, s katerim se je država zavezala k postopni konsolidaciji.

Evropska komisija ocenjuje, da se bo strukturni primanjkljaj postopno povečeval in leta 2027 dosegel tri odstotke BDP.

Fiskalni svet posebej opozarja na rast tekoče porabe zaradi spremembe plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo presegala gospodarsko rast. Kot tveganja izpostavlja napovedano obvezno božičnico, potrebna dodatna plačila v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter nejasen način uporabe odstopne klavzule za obrambne izdatke.

“Zaupanje finančnih trgov je neposredno odvisno od ohranjanja verodostojnosti fiskalne politike. Čas za popravke in preprečevanje nadaljnjega odmikanja od danih zavez je zdaj, dokler so razmere na trgih financiranja državnega dolga še stabilne,” je dejal Kračun.

Obramba raste najhitreje

Izdatki za obrambo rastejo občutno hitreje kot v drugih sektorjih. Realizacija obrambnega proračuna bo najvišja doslej – 20 odstotkov višja kot lani in več kot dvakrat višja od leta 2020.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je opozoril, da vojska prejme 70 odstotkov več sredstev kot leta 2022, medtem ko se kupuje oprema, za katero ni usposobljenih posadk.

Slovenija je sprejela resolucijo o razvoju Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva postopen dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, od tega vsaj 20 odstotkov za investicije in dva odstotka za raziskave.

Proračunski prioriteti: Rast obrambnih izdatkov 2020-2026

Vir: Ministrstvo za obrambo RS, Resolucija o razvoju Slovenske vojske do 2040

Opomba: Vojska je v šestih letih prejela skoraj dvakrat več sredstev (+97-121%), medtem ko za gospodarstvo ni predvidenih ukrepov za razbremenitev.

Gospodarstvo ostaja brez ukrepov

Opozicija je bila do proračunov ostro kritična. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je opozorila, da v proračunu ni videti niti enega resnega reformnega ukrepa za razbremenitev gospodarstva, izboljšanje konkurenčnosti ali povečanje produktivnosti.

“Skupaj se bo Slovenija v dveh letih zadolžila za več kot 11 milijard evrov, in to ne za razvoj, ampak za tekočo porabo, birokracijo, refinanciranje dolga in javni sektor,” je dejala.

Jožef Horvat iz NSi je poudaril, da država mora biti socialna, vendar je najboljša socialna politika tista, ki spodbuja gospodarske aktivnosti. Zakoni, sprejeti med mandatom sedanje koalicije, naj bi gospodarstvo obremenili z dodatnimi 7,5 milijarde evrov do leta 2028.

Zimski regres, ki ni vračunan v proračun, bo položaj še poslabšal. Tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost, ne dobijo ničesar – niti znižanja davčnega bremena niti zmanjšanja upravnih ovir.

Proračunske prioritete

Vlada kot prednostna področja izpostavlja socialno državo, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obrambo.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da rast odhodkov pojasnjujejo predvsem višji stroški dela, transferi v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter sredstva za gospodarske javne službe v linijskem prometu. Vlada sprejema ali pripravlja sistemske spremembe na področju plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov.

Povprečnina za občine bo v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos.

Javni dolg in zadolževanje

Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 odstotka BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012. Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov.

Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa pospešitev v naslednjih dveh letih.

Koalicija brani proračuna

Andreja Kert iz Svobode je spomnila, da sta proračuna ohranjena pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa je nižji od povprečja EU, ki presega 80 odstotkov. Proračun je po njenih besedah usmerjen v štiri stebre in odraža jasno razvojno usmeritev ter javnofinančno trdnost.

Anže Logar iz Demokratov pa je menil, da proračuna ne krepita odpornosti države, ne spodbujata gospodarstva in ne zagotavljata dolgoročne stabilnosti. “Vlada se vede, kot da je denarja neskončno, a pozablja, da je to denar, ki ga ljudje zaslužijo s svojim trdim delom,” je dejal.

Naslednji dve leti bosta pokazali, ali je Slovenija našla formulo za socialno državo, ki ne zaduši gospodarstva, ki jo financira.