Letos se slovenski kapital sooča z dramatičnim padcem vrednosti na Zahodnem Balkanu. Gre za naložbe v vrednosti osmih milijard evrov.
Neposredne tuje naložbe v Srbiji so v prvih osmih mesecih leta 2025 v primerjavi z lanskim letom padle za 54 odstotkov. Romunija beleži prav tako padec čez 50 odstotkov, Bolgarija negativno bilanco, Hrvaška pa pomemben padec. Medtem ko slovenska komisarka za širitev, Marta Kos, obljublja pospešitev pogajanj, je realnost drugačna: pogajanja o novem proračunu EU bodo trajala do konca leta 2026, morda celo do 2027.
Koncentracija tveganja
Skoraj tri četrtine slovenskega kapitala, vloženega v tujino, je šlo v države nekdanje Jugoslavije – 35 odstotkov na Hrvaško, 20 odstotkov v Srbijo.
NLB, največja slovenska banka, je kupila Komercijalno banko v Srbiji in ima tržni delež 10 odstotkov ali več v vseh državah regije razen na Hrvaškem. Krka ima proizvodni obrat v Srbiji. Slovenske naložbe pokrivajo energetiko, nepremičnine in proizvodnjo.
Naložbe so temeljile na kalkulaciji: EU perspektiva regije prinaša stabilnost in večjo gospodarsko integracijo. Leto 2025 postavlja to kalkulacijo pod vprašaj.
Pogajanja do 2027
Evropska komisija je 30. septembra predstavila predlog proračuna v višini dveh bilijonov evrov. Od tega 200 milijard za zunanjo politiko, 43 milijard za širitev.
Hrvatski premier Andrej Plenković je bil takrat natančen: “Čakata nas dve leti pogajanj. Iz izkušenj vem, da se lahko zavleče do 2027.”
Za slovenska podjetja to pomeni še najmanj 18 mesecev negotovosti. Vprašanja so konkretna: Ali bodo konkurirala za del 409 milijard evrov iz Sklada za konkurenčnost ali bodo sredstva šla večjim podjetjem? Ali bo 43 milijard za širitev prišlo do Balkana ali bo šlo Ukrajini, ki lahko mobilizira dodatnih 100 milijard?
Ukrajinski precedens
Junija 2024 je EU začela pogajanja z Ukrajino. Namenila je 150 milijard evrov – največji znesek v zgodovini pristopnih procesov. Deset mesecev pozneje je proces blokiran. Madžarska je uporabila pravico veta. Lekcija je jasna: formalni začetek ne zagotavlja hitrega zaključka, vsak mesec zastoja pa povečuje tveganje.
Številke s terena
Po Eurobarometru iz leta 2025 je podpora EU v Albaniji 91-odstotna, v Severni Makedoniji 69-odstotna. V Srbiji – državi z največjimi slovenskimi naložbami – pa 33-odstotna. Najnižja v regiji.
Neto priliv tujih investicij v Srbiji v prvih osmih mesecih 2025: 1,49 milijarde evrov. Padec za 54 odstotkov na letni ravni.
Strukturni problem
Sistem, ki zahteva soglasje vseh 27 članic, daje eni državi moč, da blokira proces. Madžarska to počne z Ukrajino že deset mesecev. Bolgarija je blokirala Severno Makedonijo. Grčija je to počela leta.
Vsaka blokada slovenske naložbe dlje časa izpostavlja nestabilnosti. Kitajska, Rusija, Turčija vlagajo v regijo brez političnih predpogojev.
Dodatni pritiski
Slovenija nosi tudi lastno breme. Poplave so avgusta 2023 povzročile škodo v višini 10 milijard evrov – največjo naravno katastrofo v zgodovini države. Koliko bo Slovenija dobila iz novih skladov EU za podnebne prilagoditve, je odvisno od istih pogajanj o proračunu, ki trajajo do 2026 ali 2027.
Evropska centralna banka je leta 2025 nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer – oktobra so ostale na 2,0 odstotka. Toda slovenskim podjetjem to ne prinaša olajšanja: financiranje novih naložb ostaja drago ravno takrat, ko ga najbolj potrebujejo.
Cena negotovosti
Pogajanja o proračunu EU bodo trajala do konca leta 2026, morda do 2027. Naložbe v regiji padajo za 54 odstotkov. Sistem, ki zahteva soglasje 27 držav, ustvarja nepredvidljivost, ki je finančni načrti ne morejo absorbirati.
Dvajset let po vstopu v EU gledamo, kako se milijarde evrov slovenskih naložb na Balkanu soočajo s strukturnim tveganjem: politični proces, katerega izida in časovnega okvira nihče ne more zagotoviti, medtem ko vsak kvartalni zastoj prinaša merljive izgube.
Preberite več:
November 2025 slovenskim podjetjem na Balkanu kaže, koliko stane politična negotovost: medtem ko Bruselj pogaja o proračunu, njihove naložbe izgubljajo vrednost v nestabilnem okolju.
