Slovenija je leto 2025 zaključila z razmeroma šibko gospodarsko rastjo, kar je predvsem posledica krčenja v prvem četrtletju. Po napovedih Banke Slovenije se bo gospodarska aktivnost v prihodnjih letih ponovno okrepila, inflacija pa bo ostala blizu dvoodstotnega cilja centralnih bank. Ob tem bo trg dela ostal tesen, rast zaposlenosti pa bo v prihodnosti pogojena predvsem z izboljšanjem produktivnosti. Napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem.
Po podatkih Banke Slovenije bo letošnja gospodarska rast znašala približno 1 odstotek, kar je najnižja stopnja po letu 2020. Razlogi za to so predvsem neugodna gibanja na začetku leta, povezana z negotovostjo glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP nekoliko okrepila in bo po razpoložljivih podatkih tudi v zadnjem četrtletju ostala okoli 0,7-odstotna, kar podpira izboljšanje kazalnika gospodarske klime. V obdobju 2026–2028 se pričakuje postopno okrevanje gospodarstva; leta 2026 bo to v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna.
Stabilizacija gospodarske klime je pomemben signal, da bo Slovenija lahko ohranila raven gospodarske aktivnosti in postopoma krepila konkurenčnost svojih podjetij, kar bo ključno za dolgoročno trajnost rasti.
Trg dela ostaja tesen
Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato bo nadaljnja okrepitev gospodarske rasti močno odvisna od rasti produktivnosti dela. Leta 2025 se bo zaposlenost zmanjšala za približno 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečala. Brezposelnost bo ostala nizka, kar skupaj s pozitivnimi pričakovanji delodajalcev glede zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi kaže na vztrajno tesnost trga dela.
Ta tesnost trga dela bo še naprej omejevala rast zaposlenosti, hkrati pa ohranjala visoko rast plač, ki je od leta 2025 pomembno vplivala tudi plačna reforma javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka, kar odraža kombinacijo zakonodajnih ukrepov in tržnih pritiskov.
Inflacija in stroški
Po naglem znižanju inflacije v letu 2024 se je ta od maja 2025 ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. Glavni dejavniki so rast cen hrane, posledica višjih svetovnih cen prehrambnih surovin, višji stroški dela in v manjši meri dvig DDV na sladke pijače. Obenem so te spremembe odtehtale negativni prispevek cen energentov, ki je bil zaznamovan z znižanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami elektrike v visoki sezoni.
Inflacija, čeprav nekoliko nad ciljem, ostaja stabilna. Ob predvideni rasti produktivnosti se pričakuje postopno zmanjševanje razkoraka z rastjo plač, kar bo omejilo pritisk stroškov dela na inflacijo, hkrati pa stabiliziralo uvozne cene hrane.
Tveganja za gospodarstvo
Napovedi Banke Slovenije spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem. Nižja rast produktivnosti bi lahko zavrla pričakovano okrevanje, saj je struktura rasti še vedno močno odvisna od cikličnih dejavnosti in državnih izdatkov. Na inflacijo bi nižja produktivnost pomenila dodatni pritisk zaradi višjih stroškov dela na enoto proizvoda.
Na mednarodni ravni bi lahko okrepljena prisotnost Kitajske na evropskih trgih in s tem povezana cenovna konkurenca zavrla gospodarsko rast in vplivala na inflacijo. Poleg tega so nestabilni finančni trgi, negotove energetske cene in geopolitične napetosti dodatni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na gospodarsko dinamiko Slovenije.
Primerjava z EU in sosednjimi državami
Po podatkih Eurostata se je gospodarska rast v evropski uniji leta 2025 gibala okoli 1,5 %, kar je nekoliko višje od slovenske rasti, a še vedno zmerno. Podobno šibka rast kot Slovenija je bila zabeležena tudi v Hrvaški (1,0 %) in Madžarski (0,8 %), medtem ko je Avstrija zabeležila rast okoli 1,7 %, Italija pa približno 1,2 %.
Inflacija v EU je konec leta 2025 znašala povprečno 2,3 %, kar je blizu cilja evropske centralne banke. Slovenija s 2,5 % inflacije ni izstopala bistveno, čeprav je višja kot v Avstriji (2,0 %) in nižja kot v Hrvaški (2,8 %). Stroški dela v Sloveniji so v primerjavi z regijo še vedno konkurenčni, kar podjetjem omogoča ohranjanje izvozne konkurenčnosti, hkrati pa predstavlja pritisk na plače v domačem sektorju.
Napoved makroekonomskih gibanj
Banke Slovenije napovedujejo, da se bo gospodarska rast v prihodnjih letih postopoma krepila, medtem ko bo inflacija ostala v bližini cilja. Trg dela bo ostal tesen, kar bo ohranjalo visoko rast plač, predvsem zaradi plačne reforme javnega sektorja. Ob tem bo nadaljnji napredek gospodarske aktivnosti odvisen od rasti produktivnosti in stabilnosti domačega in mednarodnega okolja.
Preberite več:
- Gospodarska rast 2025: ~1 %, najnižja po letu 2020
- BDP v zadnjem četrtletju 2025: ~0,7 %
- Rast zaposlenosti: zmanjšanje 0,5 %, nato postopno okrevanje
- Brezposelnost: nizka, trg dela tesen
- Nominalna rast plač: 5,4 %
- Inflacija konec 2025: 2,5 %, pod vplivom cen hrane in stroškov dela
- Glavna tveganja: nizka produktivnost, demografski trendi, mednarodna nestabilnost
- Slovenija je v EU po rasti BDP na sredini, sosednje države kot Hrvaška in Madžarska beležijo podobno šibko rast, Avstrija in Italija pa nekoliko višjo.
