V zadnjih letih postaja problem farmacevtskih ostankov v rekah vse bolj pereč. Čeprav gre za snovi, ki jih vsak dan uporabljamo v medicini, njihov vpliv na okolje ni zanemarljiv. Zato so se predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje v novembru 2025 udeležili sestanka s partnerji projekta PharmWater na Madžarskem, kjer so predstavili dosedanje dosežke in se pogovorili o nadaljnjih aktivnostih.
Projekt, ki poteka v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska 2021–2027, naslavlja spremljanje in odstranjevanje farmacevtskih mikroonesnaževalcev iz obmejnih vodotokov.
Zakaj so ostanki zdravil problem?
Farmacevtski ostanki so prisotni v komunalnih odpadnih vodah in v površinskih vodah, ki sprejemajo te vode. Zaradi svoje biološke aktivnosti in kemijske stabilnosti lahko vplivajo na ekosisteme in povzročajo vse večjo skrb med strokovnjaki. Gre za mikroonesnaževala, ki jih običajne čistilne naprave, kot so tiste v Pomurski regiji in v madžarski županiji Zala, še ne morejo v celoti odstraniti, saj nimajo četrte stopnje čiščenja odpadne vode. Posledično se v rekah še vedno pojavljajo ostanki zdravil, kar lahko dolgoročno vpliva na kakovost vode, ribji svet in zdravje ljudi.
V sklopu projekta PharmWater trenutno spremljajo 66 različnih farmacevtskih snovi na petih čistilnih napravah: Murska Sobota, Lendava, Lenti, Páka in Lovászi. Vzorčenje poteka tako na čistilnih napravah kot na sprejemnih vodotokih gorvodno in dolvodno po premešanju prečiščene odpadne vode s površinsko vodo. Med spremljanimi vodotoki so potok Ledava, potok Velika Krka, potok Alsó-Válicka in reka Krka.
Kako poteka spremljanje?
Vsaka čistilna naprava je mesečno vzorčena na vtoku in iztoku, kar omogoča primerjavo koncentracij farmacevtskih učinkovin pred in po čiščenju. Analize izvajajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, Agencija za okolje pa obdeluje in analizira rezultate ter jih povezuje z nacionalnimi podatki o porabi zdravil v Sloveniji in v Prekmurju v obdobju 2019–2023.
Takšne študije omogočajo vpogled, kako učinkovite so obstoječe čistilne naprave in kje je mogoče izboljšati postopke čiščenja. Poleg spremljanja projekta se izvaja tudi tehnološki poskus odstranjevanja ostankov zdravil z nadgradnjo čistilnih naprav na četrto stopnjo čiščenja z membransko tehnologijo.
Tehnologija, ki premika meje
Četrta stopnja čiščenja odpadne vode s membransko tehnologijo omogoča odstranitev večine mikroonesnaževalcev, ki jih prejšnje stopnje ne zmorejo. Partnerji projekta PharmWater želijo dokazati, da je mogoče z modernimi rešitvami bistveno zmanjšati koncentracije farmacevtskih ostankov v rekah, ne da bi pri tem ogrozili delovanje čistilnih naprav ali povzročili dodatne stroške za komunalne sisteme.
Projekt je hkrati testni poligon za mednarodno sodelovanje: partnerji iz Slovenije in Madžarske izmenjujejo izkušnje, primerjajo rezultate in iščejo optimalne metode za dolgoročno zmanjšanje onesnaženosti. Takšni sestanki so ključni za uspešno izvedbo projektnih aktivnosti in omogočajo, da se napake in izkušnje iz ene države hitro prenesejo na drugo.
Kaj je cilj projekta?
Končni cilj projekta PharmWater je zmanjšanje ostankov zdravil v okolju in zmanjšanje obremenitve površinskih vod z mikroonesnaževali. Dolgoročno bo to prispevalo k bolj čistim rekam, boljšemu ekosistemu in manjši izpostavljenosti ljudi farmacevtskim snovem, ki se sicer ne bi smeli znajti v naravnih vodah. Projekt se bo izvajal do maja 2027, delno pa ga financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Poleg tehnoloških poskusov je pomemben tudi nacionalni vidik: Agencija za okolje je za projekt že prispevala podatke iz nacionalnega monitoringa in podatke o porabi zdravil, kar omogoča bolj celovit vpogled in pripravo ukrepov, ki bodo dolgoročno zmanjšali onesnaženost.
PharmWater je primer učinkovitega čezmejnega sodelovanja. Združuje strokovnjake iz Slovenije in Madžarske ter različne institucije, od univerz do nacionalnih laboratorijev in komunalnih podjetij. Takšna sodelovanja so pomembna, ker omogočajo usklajeno spremljanje in testiranje tehnologij v več različnih okoljih, kar pospeši implementacijo najboljših praks.
Preberite več:
Partnerji projekta poudarjajo, da gre za korak k trajnostnemu upravljanju vodnih virov, ki je nujen v času, ko je pritisk na reke in jezera vedno večji. Hkrati projekt dokazuje, da lahko z usklajenim delovanjem držav in inovativno tehnologijo dosežemo konkretne rezultate pri zmanjševanju onesnaženosti.
