Smučanje samo za bogate: Kako so Alpe postale nedostopne povprečni družini

Minila so leta, ko si lahko družina z dvema otrokoma privoščila vikend v Alpah brez predhodnega posojila. Zimski športi v srcu Evrope so se preobrazili v privilegij, ki ga večina lahko le opazuje od daleč. Od leta 2015 so cene smučarskih vozovnic poskočile za 35 % nad inflacijo, kažejo nedavno objavljeni podatki podjetja Radical Storage.

Italija: Protest potrošnikov proti “pohlepu”

Nikjer ni bil upor glasnejši kot v Italiji. Gabriele Melluso, vodja organizacije Assoutenti, ki brani pravice potrošnikov, ne izbira besed: povišanje cen je “popolnoma neupravičeno in nesprejemljivo”. Od leta 2021 so smučarske vozovnice v Dolomitih in Apeninih podražile za 40 %.

Energija, ki so jo operaterji uporabljali kot izgovor leta 2022, se je vrnila na normalne cene. Inflacija v Italiji je pod nadzorom. In potem – zakaj so karte vse dražje?

Dolomiti Superski, prestižni paket, ki pokriva 12 centrov, zdaj zaračunava od 77 do 86 evrov dnevno, odvisno od sezone. Kdor kupi spletno, dobi skromnih 5 % popusta. V Roccarasu, kjer so minulo zimo turisti zaradi gneče stali v dolgih vrstah, dnevna vozovnica zdaj znaša 60 evrov. Melluso opozarja: “Smučanje postaja šport samo za premožne. Srednji razred si takega dopusta več ne more privoščiti.”

Švica drži rekord, brez presenečenj

Zermatt je ikona. Matterhorn, prestiž, Instagram fotografije. In cena, ki vse to spremlja – preko 90 evrov za en dan. Švicarji so uvedli “dinamično oblikovanje cen”, evfemizem za sistem kot pri letalskih kartah ali nogometnih tekmah, kjer cena variira. V vrhuncu sezone preseže 100 evrov, potrjuje portal OnTheSnow.

Verbier zahteva 98 evrov. Davos Klosters 93. Celo “dostopnejši” St. Moritz zahteva 84 evrov. Za kontekst: povprečna plača v Sloveniji komaj pokrije tri dni smučanja v Zermattu.

Avstrija: Draga, a vsaj ima izbire

Tirolski centri so ostali zvesti visokim cenam. Zelden je v ospredju z 83 evri. St. Anton, kjer se srečuje elita, stane 81,50 evra. Ischgl, znan po après-ski zabavah, zahteva 79 evrov.

Avstrijska strategija vseeno ponuja alternativo: vozovnice, ki pokrivajo več centrov. SuperSkiCard za Kitzbühel Alps pokriva 22 regij z 2.750 kilometri prog. Za tiste, ki načrtujejo daljši obisk, je lahko to pametnejša naložba kot dnevne karte.

Francija: Med ekskluzivnostjo in dostopnostjo

Chamonix, v senci Mont Blanca, zaračunava 93 evrov. Les 3 Vallées, največje smučarsko območje na svetu, zahteva 82 evrov. Courchevel, priljubljena destinacija ruskih oligarhov (ali tistih, ki so ostali), stane 75 evrov.

A Francija ima tudi drugo plat zgodbe. Espace Diamant, uro in pol vožnje od Ženeve, zaračunava le 47,50 evra. Natanko polovico švicarske cene, kvaliteta prog pa je povsem sprejemljiva. Razlika? Marketing, blagovna znamka, percepcija. Ne nujno tudi kvaliteta.

Slovenija: Tiha zmaga zdravega razuma

Medtem ko se Alpe tekmujejo, kdo bo postavil višji cenovni rekord, Slovenija mirno opravlja svoje delo. Kranjska Gora – 49 evrov dnevno. Otroci plačajo 30, upokojenci 44. Družinska vozovnica za dva odrasla in dva otroka: 135 evrov.

Šestdnevni paket stane 233 evrov. Sezonska vozovnica 550 evrov. Za kontekst: v Zermattu bi samo za šest dni plačali več kot za celotno sezono v Kranjski Gori.

Po podatkih agencije Gradtur se povprečna dnevna vozovnica v Sloveniji giblje med 35 in 40 evri. To niso reklamne proge iz revij, a so pristojne proge, kjer lahko družina preživi zimski dopust brez prodaje ledvice.

Julian Alps International Ski Pass dodaja fleksibilnost – pokriva centre v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Za tiste, ki želijo okus vsega.

Balkan: Kjer se lahko še smuča brez bančne garancije

Kopaonik zaračunava okoli 46 evrov (5.370 dinarjev) po ceniku JP “Smučišča Srbije”. Spletni nakup prinaša dodatne popuste. Bolgarski Bansko se vrti okoli podobnih številk – od 37 do 40 evrov.

Razlika v ceni ni zanemarljiva. Za povprečno družino z Balkana ali iz srednje Evrope razlika 40-50 evrov na osebo dnevno pomeni, da lahko tedenski dopust stane dvakrat ali trikrat več v Alpah kot v regionalnih centrih. To pogosto prelomi čašo in določi, kam bo družina dejansko odšla.

DEJSTVA V ŠTEVILKAH

Zakaj je vse podražilo? (In ali je upravičeno)

Operaterji navajajo energijo, vzdrževanje, umetni sneg in modernizacijo žičnic. Vse to res stane.

Energija je res podražila leta 2022, a se je vrnila na normalo. Turistično povpraševanje se je okrepilo na raven pred pandemijo, morda jo je celo preseglo. Evropska komisija potrjuje – smučarski centri so med glavnimi dobitniki covidnega turističnega razcveta.

Smučarski centri lahko zahtevajo več, ker obstaja povpraševanje. Trg kaže, da so turisti pripravljeni plačati višje cene za prestižne destinacije.

Kam bodo turisti odšli?

Analitiki napovedujejo migracijo k cenejšim destinacijam. Francoska regija Savoja. Kranjska Gora. Bansko. Tja, kjer ima razmerje med ceno in kakovostjo še smisel.

Nekateri popolnoma opuščajo smučanje. Wellness centri v gorah, krpljanje, planinski turizem – alternativne zimske dejavnosti pridobivajo na priljubljenosti. Zakaj plačati 90 evrov za smučarsko vozovnico, ko lahko hodiš brezplačno in končaš v spa centru?

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija je v položaju, da izkoristi to situacijo. Medtem ko Avstrija in Italija igrata igro “kdo bo dražji”, Slovenija ponuja razumno izbiro. Za turiste iz regije, pa tudi za Italijane, Avstrijce, Nemce, ki niso več pripravljeni plačevati višjih cen.

Vprašanje je le, ali bodo slovenski centri ostali pametni ali bodo krenili po poti severnih sosedov. Zaenkrat delujejo razumno.