Švicarska narodna banka (SNB) je danes obrestno mero pustila pri nič odstotkih, čeprav je novembrska inflacija padla na ničlo. Odločitev, ki so jo pričakovali vsi ekonomisti v anketi Bloomberga, kaže, da ima centralna banka visok prag za vrnitev k negativnim obrestnim meram.
Predsednik SNB Martin Schlegel je na novinarski konferenci v Bernu povedal, da je inflacija v zadnjih mesecih nekoliko nižja od pričakovanj, a da monetarna politika pomaga zagotavljati postopno rast cen v prihodnjih četrtletjih. Banka je hkrati znižala napoved inflacije za leto 2026 na 0,3 odstotka in za leto 2027 na 0,6 odstotka. To je manj od septembrskih projekcij.
Švica je med letoma 2015 in 2022 sedem let vzdrževala negativne obrestne mere, ki so dosegle tudi minus 0,75 odstotka. Posledice so bile obsežne. Varčevalci na depozitih praktično niso več zaslužili, pokojninski skladi pa niso mogli izpolnjevati dolgoročnih obveznosti, ker so bili donosi na obveznice potisnjeni globoko v negativno območje. Banke so se zaradi nižjih obrestnih marž usmerile v hipotekarne kredite, kar je prispevalo k rekordnim cenam nepremičnin.
Schlegel je ponovil stališče, da je prag za ponovno uvedbo negativnih obrestnih mer visok, a da je banka pripravljena ukrepati, če bo to zahteval njen mandat.
Franak ostaja izziv za monetarno politiko. Valuta je novembra dosegla desetletni vrh glede na evro, preden je delno korigirala. Močnejši franak znižuje cene uvoza in samodejno zavira inflacijo. Zadnji povod za krepitev franka je bila vest o trgovinskem sporazumu med Švico in ZDA po mesecih, ko je bila Švica deležna najvišjih carin, ki jih je Washington naložil kateri koli razviti državi.
SNB je nekoliko zvišala napoved gospodarske rasti za prihodnje leto na približno en odstotek. Karsten Junius, glavni ekonomist banke J. Safra Sarasin, ocenjuje, da odločitev kaže pripravljenost banke na daljše obdobje nizke inflacije in da sedanje nizke stopnje inflacije ne bodo zadostovale za novo znižanje.
Odločitev prihaja dan po tem, ko je ameriška centralna banka Federal Reserve znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk ob treh glasovih proti. To se ni zgodilo od leta 2019. Zoženje razlike med ameriškimi in švicarskimi obrestnimi merami bi lahko dodatno okrepilo franak. Bloomberg Economics ocenjuje, da bosta v prihodnjih mesecih v ospredju komunikacija in morebitne ciljane intervencije na deviznem trgu, zlasti če franak ne bo znatno oslabel.
