Na območju Elektra Maribor posluje skoraj 69.000 podjetij z letnim prometom blizu 40 milijard evrov. Ko je v petek, 20. februarja, sneg podrl daljnovode in za več dni ohromil severovzhod Slovenije, je javnost spremljala zaprte šole, mrzle domove in gasilce na drogovih. Nihče pa ni izračunal, koliko je ta teden stal regionalno gospodarstvo.
Podatki bonitetne hiše CompanyWall pokažejo, česar uradni odzivi niso zajeli: gospodarski strošek izpada. Na distribucijskem območju Elektra Maribor, ki pokriva Podravsko, Savinjsko in Koroško regijo, je registriranih 68.749 aktivnih poslovnih subjektov. Ti skupaj zaposlujejo 216.345 ljudi. Njihovi prihodki v letu 2024 so znašali 39,6 milijarde evrov — dobrih 108 milijonov evrov na dan.
| GOSPODARSTVO NA OBMOČJU ELEKTRA MARIBOR, 2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Regija | Število podjetij | Zaposleni | Prihodki 2024 (mio EUR) | Dnevni prihodki (mio EUR) |
| Podravska | 33.903 | 108.042 | 17.223 | 47,2 |
| Savinjska | 28.418 | 88.746 | 19.085 | 52,3 |
| Koroška | 6.428 | 19.556 | 3.317 | 9,1 |
| SKUPAJ | 68.749 | 216.345 | 39.624 | 108,6 |
*prihodki v milijonih evrov, podatki za leto 2024 | ||||
Seveda ne vsa podjetja stojijo, ko zmanjka toka. Pisarniško delo se preseli na prenosnike, svetovalci delajo od doma, zavarovalnice obdelujejo vloge ročno. Za predelovalno industrijo pa je izpad elektrike enakovreden zaustavitvi. Na tem območju deluje 7.313 proizvodnih podjetij z letnimi prihodki 15,3 milijarde evrov. Proizvodni trakovi mirujejo. Peči se ohladijo, hladilne komore izgubijo temperaturo, surovine v procesih postanejo odpad. Vsak dan brez napajanja to industrijo stane okrog 42 milijonov evrov nerealiziranega prometa.
Med tistimi, ki jih izpad udari najtrše, so proizvajalci živil. Na območju treh regij deluje 1.017 podjetij v tej panogi, njihovi letni prihodki pa po podatkih CompanyWall presegajo 793 milijonov evrov. V Podravski regiji ima sedež Perutnina Ptuj z dobrimi 2.000 zaposlenimi in 282 milijoni evrov letnega prometa. Za podjetje, ki dnevno predela na tisoče ton perutninskega mesa, en dan brez hlajenja zaustavi linijo, uniči zaloge in prekine dobavne verige. Sledijo pogodbene kazni.
Poleg živilske industrije so na udaru 3.169 trgovin na drobno, ki v treh regijah letno ustvarijo 3,3 milijarde evrov prometa. Ko ugasnejo blagajne in se segrejejo hladilne vitrine, ne pade le promet, temveč propadejo tudi pokvarljivi izdelki na policah. Enako velja za 2.459 gostinskih obratov, 357 podjetij za skladiščenje in logistiko ter 1.553 zdravstvenih organizacij s skupnimi letnimi prihodki 1,2 milijarde evrov.
| PANOGE Z NAJVEČJO IZPOSTAVLJENOSTJO IZPADU ELEKTRIKE | |||
|---|---|---|---|
| Panoga | Število podjetij | Letni prihodki (mio EUR) | Dnevni prihodki (mio EUR) |
| Trgovina na drobno | 3.169 | 3.308 | 9,1 |
| Zdravstvo | 1.553 | 1.197 | 3,3 |
| Skladiščenje in logistika | 357 | 799 | 2,2 |
| Proizvodnja živil | 1.017 | 794 | 2,2 |
| Gostinstvo | 2.459 | 455 | 1,2 |
| Nastanitve | 1.021 | 288 | 0,8 |
| SKUPAJ | 9.576 | 6.841 | 18,7 |
|
*prihodki v milijonih evrov, podatki za leto 2024, območje Elektra Maribor | |||
Dnevne številke so konkretnejše. Za šest najbolj ranljivih panog, od živilske industrije do zdravstva, dnevni prihodki dosegajo 18,7 milijona evrov. Za celotno predelovalno industrijo, od Impolove proizvodnje aluminija v Slovenski Bistrici (1,1 milijarde evrov prihodkov, največje podjetje v regiji) do Talumovega obrata v Kidričevem (362 milijonov evrov), ta znesek naraste na 42 milijonov.
To so zgolj prihodki. Na drugi strani so stroški, ki tečejo ne glede na proizvodnjo: plače, najemnine, lizing opreme, obresti. A tu je še en podatek, ki ga CompanyWall beleži za december 2025: že pred snegolomom je imelo v Podravski, Savinjski in Koroški regiji blokirane račune 789 podjetij, od tega 453 na Podravskem z 21,4 milijona evrov dnevnega dolga. Za podjetje, ki se že bori za likvidnost, je tridnevni izpad elektrike lahko usoden.
Predsednica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar je na novinarski konferenci 24. februarja škodo na distribucijskem omrežju ocenila na skoraj deset milijonov evrov. To je strošek za porušene drogove, potrgane vodnike in poškodovane transformatorske postaje, ki ga bo po njenih besedah deloma pokrila zavarovalnina. Toda deset milijonov je cena, ki jo plača Elektro Maribor. Cena, ki jo plačajo podjetja na drugi strani priključka, je po podatkih CompanyWall večkratno višja.
Ujma je med drugim pokazala, kako ranljiv je mestni promet ob izpadu elektrike. Marprom, javno podjetje za mestni potniški promet v Mariboru, razpolaga s 25 električnimi vozili. Na dan snegoloma je javni prevoz na sedmih linijah doživljal zamude ali izpade voženj, električni vlakec ni vozil. Mestna občina Maribor načrtuje, da bo do leta 2030 elektrificirala polovico voznega parka, v letu 2026 pa naroča 23 novih električnih vozil. Po petku je vprašanje očitno: kaj se zgodi z mestnim prevozom, ko elektrifikacija preseže točko, na kateri lahko dizelski avtobusi prevzamejo vse linije?
Za primerjavo: žledolom, ki je februarja 2014 za več kot teden dni ohromil skoraj celotno Slovenijo, je po ocenah povzročil za 429 milijonov evrov neposredne škode, od tega 214 milijonov v gozdovih in 130 milijonov na prometni ter energetski infrastrukturi. Brez elektrike je takrat ostalo 250.000 ljudi po vsej državi. Letošnji snegolom je bil geografsko omejen na severovzhod, toda za Elektro Maribor po besedah Vogrinec Burgarjeve mestoma hujši. Da je bil obseg poškodb na distribucijskem omrežju ogromen, potrjuje tudi dejstvo, da je od 75.000 prizadetih odjemalcev minilo pet dni, preden so elektriko vrnili zadnjim dvestotim.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je ob tem pojasnila, da je distribucijsko omrežje v Sloveniji v slabšem stanju od prenosnega. Ministrstvo je po njenih besedah v zadnjih letih zagotovilo 100 milijonov evrov iz načrta RepowerEU, 58 milijonov iz modernizacijskega sklada in 68 milijonov kohezijskih sredstev. Elektro Maribor je naložbe v zadnjih treh letih potrojil na 155 milijonov evrov, letos pa jih načrtuje za okrog 70 milijonov. Pokablitev celotnega omrežja pa bi po ocenah podjetja stala okrog milijarde evrov — desetletje vlaganj po sto milijonov letno. Pod zemljo je zaenkrat le 58 odstotkov vodov; preostale nadzemne odseke bo naslednje sneženje znova ogrožalo.
Februarski snegolom je bil račun za zaostalost. Deset milijonov evrov infrastrukturne škode na omrežju Elektra Maribor je le delček celotnega stroška. Za 69.000 podjetij, ki so en, dva ali pet dni delovala z zmanjšano zmogljivostjo ali sploh niso mogla delati, je račun neprimerno višji. In naslednji snegolom ali vetrolom bo regijo, ki letno ustvari 40 milijard evrov prihodkov, znova ujel z istim vprašanjem: ali je distribucijsko omrežje dovolj odporno za gospodarstvo, ki je od njega v celoti odvisno?
