Združenje sobodajalcev Slovenije danes ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu predaja peticijo z več kot 2.000 podpisi, s katero zahteva moratorij na izvajanje zakona o gostinstvu. Novi zakon, ki je začel veljati s 1. januarjem, med drugim omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, za kršitve pa predvideva globe do 50.000 evrov.
Sobodajalci na kaos opozarjajo že od decembra lani. Zakon je stopil v veljavo, podzakonski akti pa še niso pripravljeni. Kot je konec januarja poročal Večer, je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za nedoločen čas ustavila prenovo registra nastanitvenih obratov, ker manjkajoči pravilniki tega preprosto ne omogočajo. Registracija novih ponudnikov poteka po starem zakonu, ki je po novem pravno zastarel. Ministrstvo je nalepke za označevanje nastanitvenih obratov v večstanovanjskih stavbah napovedovalo najprej za december, nato januar, a pravilnik, ki bi jih opredelil, še vedno ne obstaja. Zakon pa za njihovo neuporabo že predvideva globe.
Gre že za drugo peticijo v manj kot letu dni. Marca 2025 je Združenje sobodajalcev ministrstvu predalo 3.000 zbranih podpisov s pozivom k ponovni javni razpravi. Državni sekretar Matevž Frangež je takrat, kot poroča Žurnal24, odgovoril, da zakona ni mogoče več zaustaviti. Zakon je bil nato sprejet septembra 2025 in je začel veljati z novim letom.
Čas medtem teče. Že 20. maja 2026 začne veljati evropska uredba o zbiranju podatkov o storitvah kratkoročnega najema. Po navedbah Forbes Slovenija brez ustrezne uskladitve slovenskega zakona z evropsko regulacijo več kot 4.000 ponudnikom grozi, da jim bo onemogočeno oglaševanje na platformah, kot sta Airbnb in Booking.com. To bi pomenilo izpad več kot tretjine vseh slovenskih nastanitev s teh platform sredi turistične sezone.
Ministrstvo je ob sprejemanju zakona zagovarjalo stališče, da pri kratkoročnem oddajanju v Sloveniji ne gre za delitveno ekonomijo, temveč za tržno dejavnost z visokimi donosi, ki pogosto poteka v polju sive ekonomije. Analiza ponudbe na Airbnbju, ki jo je pridobilo ministrstvo, je pokazala, da je bilo leta 2015 na platformi oglaševanih 2.569 nepremičnin, leta 2019 pa že 9.723. Sobodajalska združenja trdijo, da kratkoročne nastanitve niso vzrok stanovanjske krize — krivo naj bi bilo premalo gradnje, neustrezna stanovanjska politika in visoke cene stavbnih zemljišč.
Časovne omejitve oddajanja se bodo sicer začele dejansko uveljavljati šele po 1. januarju 2027, ko bo vlada objavila seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkoročnega najema. A že zdaj zakon zahteva soglasja solastnikov v večstanovanjskih stavbah in predvideva kazni na podlagi sosedskih prijav, kar sobodajalci označujejo kot ustrahovanje.
