Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike bo do konca leta odločilo o zakonitosti carin, ki jih je uvedel predsednik Donald Trump. Sodišče je sprejelo odločitev, da bo pritožbo Trumpove administracije na odločitve nižjih sodišč obravnavalo po pospešenem postopku, poroča ameriški Politico.
Trump je uvedel tako imenovane recipročne carine proti skoraj vsem državam sveta. Utemeljeval jih je s pol stoletja starim zakonom o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih, ki predsedniku omogoča povišanje carin v primerih izrednih razmer. Te pa so sodišča doslej zavrnila kot neutemeljene. Višje carine naj bi bile uvedene zaradi trajnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja ZDA.
Na vseh sodnih stopnjah so tožniki – predvsem majhna podjetja in nekaj demokratskih zveznih držav – trdili, da predsednik nima pooblastil za samostojno uvedbo višjih carin brez soglasja kongresa. Prizivno sodišče je to stališče potrdilo, a carine v veljavi pustilo do odločitve vrhovnega sodišča. Vladni pravniki so opozarjali, da bi odprava teh carin povzročila gospodarsko škodo.
Ameriški proračun je od uvedbe carin do konca avgusta letos prejel 159 milijard dolarjev prihodkov, kar je več kot dvakratnik zneska v enakem obdobju lani, je poročala televizija ABC. Če bi bile carine razveljavljene, bi moral denar vrniti uvoznikom.
Carine kot orodje pritiska na države po svetu
Podjetja, ki so odvisna od uvoza, se bojijo, da Trumpovih carin ne bodo preživela. Nasprotno pa Trump vztraja, da carine dejansko plačujejo države izvoznice v ZDA, in jih uporablja kot orodje za pritisk na nekatere države, na primer Kitajsko in Indijo. Tako naj bi carine odvrnile Kitajsko od izvoza nevarnih drog, kot je fentanil, v ZDA, Indijo pa naj bi prisilile, da zmanjša uvoz ruske nafte.
Odločitev vrhovnega sodišča ne bo vplivala na carine, ki jih je Trump uvedel z že opravljenimi trgovinskimi preiskavami, kot so tiste na jeklo, aluminij in avtomobile. Za te carine je bila namreč potrebna ocena ministrstva za trgovino.
Trump računa na podporo konservativne večine na vrhovnem sodišču, kjer je sam imenoval tri sodnike (od skupno devetih). Šesterica konservativnih sodnikov je v torek sprejela tudi kontroverzno odločitev, ki omogoča pregon nezakonitih priseljencev na podlagi stereotipov, kar je kritizirala liberalna sodnica Sonia Sotomayor kot eno najbolj ne-ameriških sodb v zgodovini.
Poleg tega je predsednik vrhovnega sodišča John Roberts odobril zadržanje pet milijard dolarjev pomoči tujini, katero je kongres že potrdil, a je Trump v avgustu odločil, da tega denarja ne bo porabil. Sodišče je presodilo, da pomoč lahko zamrzne le kongres.
Preberite več:
Pred nami je torej odločilno leto, ko bo vrhovno sodišče postavilo meje predsedniškim pooblastil na področju carinske politike, kar bo imelo znatne posledice za ameriško gospodarstvo in mednarodne trgovinske odnose.
