Kljub dolgoletni industrijski rabi tal v Sloveniji so rezultati monitoringa kakovosti tal za leto 2025 presenetljivo spodbudni. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v okviru rednega monitoringa analizirala 15 vzorčnih mest po državi, pri čemer so bile pod drobnogledom tako klasične kot sodobne kemične snovi.
Rezultati kažejo, da so tla večinoma neonesnažena, kar je posebno zadovoljivo glede na pričakovanja glede industrijsko obremenjenih območij.
Pregled vzorčnih mest in industrijskih obremenitev
V letu 2025 je ARSO odvzela vzorce tal na 15 lokacijah, od tega 13 na aktivnih industrijskih območjih in dve na opuščenih industrijskih območjih. Med analiziranimi območji so Celje, Šempeter v Savinjski dolini, Podnart, Ladja, Ljubljana-Litostroj, Kranj, Ilirska Bistrica, Ljubljana-Moste, Zreče, Trebnje, Maribor, Murska Sobota, Krško-Vrbina, Idrija in Zgornji Brnik.
Analize klasičnih anorganskih in organskih onesnaževal so pokazale, da so tla na večini lokacij v dobrem stanju. Izstopali sta le dve lokaciji: Celje, kjer gre za tehnogena tla, in Idrija, kjer so tla urbana na rudniški jalovini. Tam so bile izmerjene koncentracije težkih kovin precej nad kritičnimi vrednostmi. Kljub temu so rezultati večine območij razveseljivi, saj so številna tla povsem znotraj mejnih vrednosti.
Sodobna onesnaževala
Ker industrijska tla pogosto vsebujejo tudi sodobna onesnaževala, so strokovnjaki ARSO dodatno analizirali per- in polifluoroalkilne spojine (PFAS), natančneje PFOS in PFOA, ki jih pogosto označujemo kot “večne kemikalije”, saj se v okolju počasi razgrajujejo. Poleg tega so spremljali tudi cianid, lahkohlapne halogenirane organske spojine (tetrakloroeten) in šestvalentni krom (Cr6+).
Rezultati so bili presenetljivo spodbudni. Koncentracije PFAS so bile sorazmerno nizke in pod vsemi mednarodnimi standardi kakovosti tal, vključno s danskimi, norveškimi, nizozemskimi, kanadskimi, britanskimi in avstralskimi mejnimi vrednostmi. Na nekaterih lokacijah, kot so Zgornji Brnik, Ljubljana-Litostroj in Kranj, so bile koncentracije PFOS in PFOA celo pod mejo določljivosti. Tudi ostala sodobna onesnaževala so bila pod kritičnimi vrednostmi.
Zakaj so rezultati tako spodbudni?
Po besedah strokovnjakov ARSO so pričakovali višje koncentracije sodobnih onesnaževal, saj gre za industrijska območja z dolgoletno obremenitvijo. Razlogi za boljšo sliko so lahko večplastni: izboljšane tehnologije čiščenja, nadzor industrijskih emisij in zakonodajne spremembe, ki so omejile uporabo nevarnih kemikalij.
Kljub temu gre za enkratne meritve, ki še ne omogočajo dolgoročnega spremljanja trendov. Pomembno je, da se monitoring redno izvaja, saj lahko spremembe v industrijski rabi tal ali nepredvideni industrijski incidenti hitro vplivajo na kakovost tal.
Tla so bistven ekosistem in temelj za številne funkcije
Oskrbujejo nas s hrano, filtrirajo vode, zadržujejo ogljik in zagotavljajo biotsko raznovrstnost. Ohranjanje kakovosti tal je zato neposredno povezano z zdravjem ljudi in trajnostnim razvojem. Rezultati monitoringa tako ne kažejo le stanja okolja, temveč tudi učinkovitost ukrepov za zaščito tal pred onesnaževanjem.
ARSO napoveduje, da bodo podrobni rezultati vseh analiz in kemijskih vzorcev dostopni v aplikaciji Kakovost tal v začetku leta 2026, kar bo omogočilo še bolj transparenten vpogled v stanje slovenskih tal.
Preberite več:
Čeprav so industrijska tla pogosto tarča kritik zaradi onesnaževanja, trenutni podatki kažejo, da so slovenska industrijska območja presenetljivo čista. Rezultati monitoringa kažejo, da se ukrepi za varovanje tal obrestujejo, kar je dobro za okolje, lokalno prebivalstvo in trajnostni razvoj države. Redno spremljanje in analiza sodobnih onesnaževal bo ključno za nadaljnje zagotavljanje kakovosti tal.
