S&P 500 letos že v rdečem, bitcoin izgubil polovico od jeseni

Četrtkovo trgovanje na newyorških borzah je prineslo najhujši dan za tehnološke delnice v zadnjih tednih. Indeks S&P 500 je izgubil 1,23 odstotka in pristal pri 6.798 točkah, s čimer je prvič letos zdrsnil v negativno območje. Dow Jones je padel za 592 točk oziroma 1,20 odstotka na 48.908, Nasdaq pa je ob razprodaji tehnoloških delnic popustil za 1,59 odstotka in se ustavil pri 22.540 točkah.

Na semaforju razprodaje so utripali predvsem trije signali: rezultati Alphabeta, ki so vlagatelje prestrašili z rekordnim načrtom kapitalskih izdatkov, zaskrbljujoči podatki o ameriškem trgu dela ter nadaljnje upadanje bitcoina, ki je v četrtek doživel najhujši enodnevni padec od propada borze FTX leta 2022.

Alphabet je dan prej objavil četrtletne rezultate, ki so po prihodkih in dobičku presegli pričakovanja analitikov. Prihodki so narasli za 18 odstotkov na 113,8 milijarde dolarjev, dobiček na delnico pa je z 2,82 dolarja presegel napoved 2,63 dolarja. Toda vlagateljev ni prepričala številka, ki je v četrtek odmevala po trgovalnih parketih: Googlova krovna družba namerava letos za kapitalske naložbe nameniti od 175 do 185 milijard dolarjev. To je skoraj dvakrat več od lanskih 91,4 milijarde in občutno nad pričakovanji Wall Streeta, ki so se gibala okoli 120 milijard. Finančna direktorica Anat Ashkenazi je na konferenčnem klicu z analitiki pojasnila, da bo denar stekel v računalniško infrastrukturo za umetno inteligenco, v odgovor na povpraševanje strank oblačne storitve ter v širitev zmogljivosti za laboratorij Google DeepMind, navaja CNBC.

Analitiki Deutsche Bank so v analizi zapisali, da je Alphabet “osupnil svet” z obsegom načrtovanih naložb, a obenem dodali, da v trenutnem previranju v tehnološkem sektorju ni jasno, ali je to dobra ali slaba novica. Analitiki Barclays so bili nekoliko bolj spodbudni in ocenili, da rast oblačnega poslovanja “začenja upravičevati stoodstotno povečanje kapitalskih izdatkov”, kot navaja CNBC.

A razprodaja se ni omejevala na Alphabet. Program odpuščanj v ameriškem gospodarstvu se je v januarju močno okrepil. Podatki Challengerja, družbe za kadrovsko svetovanje, razkrivajo, da so ameriški delodajalci januarja napovedali 108.435 odpuščanj, kar je največ za ta mesec od leta 2009 in 118 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skoraj 40 odstotkov teh odpuščanj odpade na Amazon in UPS, slednji pa krči delovno silo zaradi prekinitve dostavnega dogovora z Amazonom. Obenem so napovedana zaposlovanja upadla na najnižjo raven od leta 2009, navaja CNN.

Slabo voljo je dodatno okrepilo četrtkovo poročilo ameriškega urada za statistiko dela (BLS), ki kaže, da je število prostih delovnih mest v decembru padlo na 6,54 milijona, kar je najnižje od septembra 2020. Razmerje med odprtimi delovnimi mesti in brezposelnimi je zdrsnilo na 0,87 proti 1, kar pomeni, da je na vsakega iskalca zaposlitve na voljo manj kot eno prosto mesto. Portal Axios je v komentarju ocenil, da trg dela, ki se je zdel v fazi stabilizacije, zdaj kaže “razpoke, ki jih ni mogoče prezreti”.

Na to so se odzvale tudi obvezniške borze. Zahtevani donos na desetletne ameriške državne obveznice je upadel, kar kaže na beg vlagateljev v varnejše naložbe.

Poseben četrtek je bil tudi za bitcoin. Največja kriptovaluta se je v 24 urah oklestila za več kot 10 odstotkov in se spustila pod 65.000 dolarjev, kar je najnižja raven od oktobra 2024. Od rekordne vrednosti 126.000 dolarjev, dosežene lansko jesen, je bitcoin izgubil skoraj polovico tržne vrednosti. Po navedbah NBC News je od oktobrskega vrha izbrisanih več kot 1.200 milijard dolarjev. Analitik CoinShares James Butterfill je 70.000 dolarjev označil za “ključno psihološko raven”, pod katero je prodaja postala samodejno usklajena. Prisilne likvidacije vzvodnih pozicij so v zadnjih 24 urah presegle dve milijardi dolarjev, navaja Coinglass.

Evropske borze so četrtek zaključile z zmernimi, a vseeno občutnimi padci. Vseevropski indeks STOXX 600 je izgubil 0,6 odstotka, indeks STOXX 50 evroobmočja pa 0,3 odstotka. Razprodaja se je okrepila po objavi kvartalnih rezultatov, ki pri več velikih evropskih družbah niso izpolnili pričakovanj. Shell je zdrsnil za 0,8 odstotka po slabših dobičkih zaradi nižjih cen surove nafte. Španska BBVA je izgubila več kot 6 odstotkov, ker rezultati niso dosegli ocen analitikov. Danski ladjar Maersk je padel za 6 odstotkov po opozorilu, da bodo rezultati v letu 2026 nižji, nemška obrambna družba Rheinmetall pa je po znižanju napovedi prihodkov izgubila 7,8 odstotka. Na drugi strani sta pozitivno izstopali francoski BNP Paribas, ki je pridobil 3 odstotke po zvišanju napovedi donosnosti za delničarje, ter ArcelorMittal, ki se je okrepil za 3 odstotke na podlagi boljših od pričakovanih četrtletnih rezultatov. Kot poročajo pri Trading Economics, so med zmagovalci dneva bili tudi ASML (+1,4 %), Siemens (+0,7 %) in SAP (+3,2 %).

Dan je zaznamovala tudi dvojna odločitev centralnih bank. Evropska centralna banka (ECB) je petič zapored pustila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 2 odstotkih. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci ponovila, da je denarna politika “na dobrem mestu”, a obenem opozorila na tveganja, povezana s trgovinsko politiko in geopolitičnimi napetostmi. Inflacija v evrskem območju je januarja upadla na 1,7 odstotka, pod dvoodstotni cilj, a ECB vztraja, da se bo stabilizirala na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju. Ekonomisti Deutsche Bank za osnovno napoved predvidevajo, da bo ECB obrestno mero obdržala pri 2 odstotkih skozi celotno leto 2026, poroča CNBC.

Tesen je bil tudi razplet na drugem bregu Rokavskega preliva. Bank of England je ohranila obrestno mero pri 3,75 odstotka, a glasovanje je bilo izjemno tesno: pet članov monetarnega odbora je glasovalo za ohranitev, štirje pa za znižanje. To je bila tesnejša razdelitev od napovedi večine ekonomistov, ki so pričakovali razmerje 7 proti 2. Bloomberg je odločitev označil za “presenetljivo tesno”. Guverner Andrew Bailey je dejal, da “bi moral letos obstajati prostor za nadaljnje znižanje”. Analitiki Berenberg so komentirali, da zgodnji podatki za leto 2026 nakazujejo “robustnejše povpraševanje in bolj trdovratno inflacijo” od pričakovane, in naslednje znižanje pričakujejo aprila.

Za slovenskega vlagatelja četrtkovo dogajanje nima enoznačnega sporočila. Evropski delniški trgi ostajajo od začetka leta v pozitivnem območju, medtem ko je S&P 500 že zdrsnil v izgubo. Vzpon evra nasproti dolarju, ki je v zadnjem letu pridobil skoraj 14 odstotkov, po eni strani znižuje inflacijske pritiske v evrskem območju, po drugi pa ogroža konkurenčnost evropskih izvoznikov. Odločitev ECB, da pusti obrestne mere nespremenjene, pomeni stabilnost financiranja za podjetja in gospodinjstva, a ob tem nakazuje, da Frankfurtski stolp ocenjuje sedanjo raven kot ustrezno za okoliščine, ki ostajajo negotove.

Središčna tema preostalega tedna pa ostaja rekordna tekma velikih tehnoloških družb v naložbah v umetno inteligenco. Po Meti, ki je napovedala 65 milijard dolarjev letnih kapitalskih izdatkov, in Microsoftu z 80 milijardami, je Alphabet s svojimi 185 milijardami postavil novo letvico. Skupaj z Amazonom bodo štirje največji tehnološki velikani letos za infrastrukturo umetne inteligence namenili več kot pol bilijona dolarjev. Do kdaj bodo delničarji pripravljeni čakati, da se ta gora denarja začne vračati v obliki dobičkov, ostaja odprto.