S&P 500 v najslabšem tednu od novembra, niti padec inflacije na 2,4 odstotka ni pomagal

Mehkejši januarski podatki o inflaciji v ZDA so v petek prinesli kratkotrajno olajšanje na finančnih trgih, a niso bili dovolj, da bi premagali pritisk na tehnološke velikane. S&P 500 je teden zaključil z izgubo 1,5 odstotka, kar je njegov najslabši tedenski rezultat od novembra. Na evropskih borzah so vlagatelje prav tako pestile skrbi glede prihodnosti umetne inteligence, korporativni rezultati pa so razdelili trg na zmagovalce in poražence.

Ameriški urad za statistiko dela je v petek objavil januarski indeks cen življenjskih potrebščin, ki je pokazal 2,4-odstotno medletno rast, kar je pod pričakovano vrednostjo 2,5 odstotka in občutno manj od decembrskih 2,7 odstotka. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,2 odstotka, manj od napovedanih 0,3 odstotka. Jedro inflacije, ki izključuje hrano in energijo, je medletno zdrsnilo na 2,5 odstotka — to je najnižja raven od aprila 2021, kot poroča Bloomberg.

Trgi obveznic so se na te podatke odzvali z odločno rastjo. Donos na desetletno ameriško državno obveznico je padel na 4,04 odstotka, kar je najnižja raven od novembra, medtem ko je donos na dvoletno obveznico zdrsnil na 3,40 odstotka — tako nizko ni bil od leta 2022, navaja Advisor Perspectives. Trgovci so po objavi podatkov okrepili stave, da bo Federal Reserve letos znižala obrestne mere vsaj dvakrat, z največjo verjetnostjo prvega reza v juniju.

“To bi morali dobro sprejeti tisti v Fedu, ki jih skrbi trdovratna inflacija,” je v komentarju za Charles Schwab zapisal Collin Martin, vodja strategije za obveznice. Nekoliko drugačen pogled je ponudil Bernard Yaros iz Oxford Economics, ki je, kot poroča Fox Business, v analizi opozoril, da en sam ugoden podatek še ne spreminja osnovnega scenarija: “Popačenja v podatkih o cenah, ki izvirajo iz zaprtja vlade, obeti za trdno rast letos in stabilen trg dela bodo centralno banko zadržali na mestu do junija.”

Wall Street pa je kljub ugodni inflaciji petek končal tako rekoč na ničli. S&P 500 je pridobil zgolj 0,05 odstotka in se ustavil pri 6.836 točkah. Dow Jones je zrasel za 49 točk oziroma 0,1 odstotka na 49.501 točko, medtem ko je Nasdaq Composite izgubil 0,22 odstotka in pristal pri 22.547 točkah, poroča CNBC.

Pod površjem indeksov se je zgodilo precej več. Okoli 370 delnic v sestavi S&P 500 je dan zaključilo v zelenem, a je pritisk na tehnološke velikane preprečil kakršenkoli pravi zagon, je zapisala Rita Nazareth za Bloomberg. Amazon je zabeležil najdaljši niz padcev v skoraj dveh desetletjih. Indeks največjih tehnoloških delnic je izgubil 1,1 odstotka. Nvidia je zdrsnila za 2,2 odstotka, Apple za 2,3 odstotka, Meta za 1,6 odstotka, Alphabet pa za 1,1 odstotka. Russell 2000, indeks manjših podjetij, je medtem poskočil za 1,2 odstotka — še en dokaz rotacije, ki jo analitiki opazujejo od začetka leta.

“Ljudje se odločno premikajo v obrambne pozicije,” je za Bloomberg komentiral Brian Frank iz Frank Funds. “Gre za okolje, kjer najprej streljajo in šele potem sprašujejo.”

Ed Yardeni iz Yardeni Research je za svoje stranke zapisal, da skupina preostalih 493 podjetij v S&P 500 od novembra prekaša Magnificent Seven — in da pričakuje nadaljevanje tega trenda v letu 2026.

Pozornost je pritegnil Applied Materials, ki je po odličnih kvartalnih rezultatih poskočil za 8,1 odstotka. Arista Networks je pridobila 4,8 odstotka. Med programskimi podjetji so Salesforce, ServiceNow in Oracle napredovali med tremi in štirimi odstotki, potem ko je agresivna razprodaja programskih delnic prejšnji dan popustila. Pinterest je po razočaravajočih rezultatih in smernicah strmoglavil za 22 odstotkov, kar je bil najizrazitejši padec na celotnem trgu, poroča CNBC.

Širši pogled na obvezniški trg je ponudil Tom Lee iz Fundstrat Global Advisors. V analizi, ki jo navaja CNBC, je zapisal, da je 2,4-odstotna inflacija skladna z razmerami pred pandemijo in povprečjem obdobja 2017—2019. “To so normalne razmere, tudi ob še vedno prisotnih učinkih carin,” je dodal in opozoril, da ima Fed pri sedanji ključni obrestni meri med 3,5 in 3,75 odstotka precej prostora za znižanje.

Toda za vsak spodbujen podatek se najde tudi temen. Cene komunalnih storitev so se medletno zvišale za okoli deset odstotkov, govedina in kava sta podražili za 15 oziroma 18 odstotkov, zavarovanje nepremičnin pa za sedem odstotkov, navaja CNBC. Kot je opozoril Mark Zandi iz Moody’s, je inflacija pri večini nujnih dobrin še vedno nad tremi odstotki.

Evropske borze so se gibale po lastni logiki. Vseevropski indeks STOXX 600 je petek zaključil z minimalnim upadom 0,1 odstotka pri 617 točkah, drugi dan zapored v rahlem minusu po rekordni ravni, doseženi v sredo, poroča Reuters. STOXX 50 je izgubil 0,4 odstotka in se ustavil pri 5.987 točkah.

Razlog za zadržanost je bil enak kot na Wall Streetu: val novih orodij umetne inteligence, ki so se pojavila od konca januarja, je vnesel negotovost v sektorje logistike, zavarovalništva in upravljanja premoženja, je poročal Reuters. Vlagatelji še vedno ocenjujejo, kako bodo novejši modeli vplivali na tradicionalna podjetja.

Med posameznimi delnicami je izstopal francoski obrambno-letalski koncern Safran, ki je v petek poskočil za osem odstotkov. Podjetje je napovedalo zvišanje prihodkov in dobička za leto 2026, potem ko so se prihodki leta 2025 povečali za 15 odstotkov na 31,3 milijarde evrov, čisti dobiček pa je medletno zrasel za 3,5 odstotka na 3,17 milijarde evrov, poroča CNBC.

Slabše se je godilo L’Orealu, ki je po šibkih prodajnih podatkih za četrto četrtletje izgubil med štirimi in šestimi odstotki. Delivery Hero je zdrsnil za skoraj devet odstotkov po mešanih rezultatih njegove bližnjevzhodne enote. Med bankami so UniCredit, Deutsche Bank in BBVA izgubili med 3,5 in štirimi odstotki, medtem ko je Capgemini pridobil 3,5 odstotka, potem ko so njegovi prihodki presegli lastne napovedi, navaja Reuters.

Na britanskem trgu je pozornost pritegnila novica o prevzemu: ameriški upravljavec premoženja Nuveen je napovedal nakup britanskega Schrodersa za 9,9 milijarde funtov, kar je delnico izstrelilo za 28,5 odstotka, poroča CNBC.

Celoten teden je na obeh straneh Atlantika zaznamovala ena sama dilema: ali se ogromne naložbe v umetno inteligenco sploh splačajo? Amazon, Alphabet, Meta in Microsoft so v svojih zadnjih kvartalnih poročilih razkrili, da nameravajo letos skupaj vložiti več kot 600 milijard dolarjev v podatkovne centre in razvoj UI, kar je 70 odstotkov več kot leta 2025, ko so štiri podjetja investirala dobrih 350 milijard dolarjev. Paul Meeks, vodja tehnoloških analiz pri Freedom Capital Markets, je za CNBC povedal, da sicer ne pričakuje kolapsa teh naložb, a ocenjuje, da bodo v naslednjih letih rasle počasneje.

Prihodnji teden prinaša daljši premor — ameriški trgi bodo v ponedeljek zaprti zaradi praznika predsednikov. Januarski podatki o inflaciji so sicer utrdili pričakovanja, da se bo cikel zniževanja obrestnih mer nadaljeval, a eno vprašanje ostaja brez odgovora: ali je beg iz tehnoloških delnic v preostali del trga zgolj kratkotrajna epizoda — ali nova značilnost borznega leta 2026?