Srednja Evropa od napovedanega povečanja nemške javne porabe ne more računati na bistven dobiček, kljub tesnim vezem, ki jih imajo tamkajšnje države z nemškim gospodarstvom, saj bo del pričakovane rasti zaradi fiskalnih spodbud izničen zaradi učinkov ameriških carin in splošne globalne negotovosti, so povedali analitiki hiše S&P Global za agencijo Reuters.
Nemčija je prejšnji mesec končno odobrila velik val javnega zadolževanja, za katerega se pričakuje, da bo spodbudil rast sicer anemičnega gospodarstva in pomagal vse šibkejšemu korporativnemu sektorju, čeprav se pričakuje, da bodo reforme prinesle rezultate šele srednjeročno in letos še ne bodo zagotovile hitre rešitve za težave.
Države Srednje Evrope imajo globoke trgovinske vezi z nemškim gospodarstvom, zlasti z avtomobilsko industrijo, saj okoli 20 do 30 odstotkov nemškega izvoza roma v te države. Je pa upočasnitev nemške gospodarske rasti posledično obremenila tudi gospodarstva Srednje Evrope v zadnjih nekaj letih.
“Menimo, da bo nemška fiskalna ekspanzija predvsem podpirala širše domače naložbe v Nemčiji in domače povpraševanje, ne bo pa neposredno pomagala določenim delom industrije v Srednji in Vzhodni Evropi,” so iz S&P Global povedali v odgovoru na medijsko vprašanje.
S&P napoveduje, da bo nemški fiskalni paket letos prispeval približno 0,1 odstotne točke k nemški gospodarski rasti, pri čemer naj bi se ta prispevek postopoma povečal na 0,9 odstotne točke do leta 2028, pod pogojem, da bodo reforme izvedene brez večjih zamud in zastojev.
“Ti učinki, ki spodbujajo rast, bodo po drugi strani imeli protiutež številnih dejavnikov, med drugim različnih dimenzij učinkov ameriških carin, komponenta splošne negotovosti pa bo zlasti izrazita v letu 2025,” piše v poročilu.
Poljska, ki ima največje gospodarstvo v Srednji Evropi in je manj izpostavljena takim tveganjem zaradi velikega notranjega trga in manjše odvisnosti od izvoza avtomobilov, je sporočila, da bi lahko ameriške carine zmanjšale gospodarsko rast za 0,4 odstotne točke. Oblasti v sosednji Češki in na Madžarskem, katerih gospodarstva so bolj usmerjena v izvoz, so ocenile, da bi lahko vpliv ameriških carin zmanjšal gospodarsko rast za 0,5 do 0,6 odstotne točke, prihodnje leto pa bi se ta učinek lahko še poslabšal.
Preberite več:
S&P je v petek znižal obete za bonitetno oceno Madžarske s stabilnih na negativne. Do znižanja je prišlo zaradi vse večjega tveganja za fiskalno stabilnost v luči trgovinske vojne, manjšega priliva sredstev iz Evropske unije ter visokih stroškov odplačevanja dolga in povečanih proračunskih izdatkov pred volitvami aprila 2026.
Iz bonitetne agencije so sporočili, da so v revidirane gospodarske napovedi za Madžarsko vključili pozitivna in negativna tveganja zaradi nemške fiskalne ekspanzije in ameriških carin.
“Vse upoštevajoč smo v primerjavi z našim oktobrskim poročilom precej znižali napoved realne gospodarske rasti za leto 2025, in sicer na 1,5 odstotka z dosedanjih 3,0 odstotka, za leto 2026 pa smo napoved znižali na 2,5 odstotka z dosedanjih 2,9 odstotka,” piše v poročilu.
