Španija in Portugalska, ki skupaj tvorita največji energetski otok v Evropski uniji, predlagata uskladitev nacionalnih režimov na zasedanju Sveta ministrov za energijo 15. decembra, medtem ko Komisija pripravlja obsežni paket za prenovo elektroenergetskih omrežij.
Španska in portugalska vlada bosta na ponedeljkovem zasedanju Sveta EU za energijo v Bruslju predlagali zagotovitev koherentnosti med različnimi nacionalnimi energetskimi režimi, kar bi odpravilo strukturno diskriminacijo, s katero se Iberski polotok sooča na enotnem evropskem energetskem trgu. Pobuda prihaja v času, ko Evropska komisija pripravlja objavo obsežnega paketa za elektroenergetska omrežja, ki naj bi odpravil ozka grla pri povezovanju članic.
Ozadje iberske energetske izolacije je geografsko in politično. Pireneji predstavljajo naravno oviro, zaradi katere imata Španija in Portugalska zgolj 2,5 odstotka interkonekcijske zmogljivosti z ostalim delom Unije, daleč pod ciljem 15 odstotkov, ki ga je EU postavila za leto 2030. Po podatkih Sveta EU je šestnajst držav članic ta cilj že doseglo, preostalih enajst, vključno s Španijo, Italijo in Poljsko, pa predstavlja kar 86 odstotkov vseh nameščenih zmogljivosti vetrne in sončne energije v EU.
Posledice energetske izolacije so se dramatično pokazale 28. aprila letos, ko je izpad električne energije za skoraj šest ur prizadel več kot 56 milijonov ljudi na obeh straneh meje. Po ocenah španskega združenja delodajalcev CEOE so gospodarske izgube presegle 1,6 milijarde evrov. Poročilo strokovne komisije ENTSO-E iz oktobra 2025 je pokazalo, da je španski operater omrežja Red Eléctrica de España med vrhuncem sončne proizvodnje uporabil najšibkejše protokole za nadzor jalove moči v letošnjem letu, kar je sistem pustilo ranljiv za nenadno prenapetost in povzročilo verižne izklope.
Zasedanje Sveta ministrov za energijo 15. decembra bo obravnavalo več ključnih tem. Ministri naj bi dosegli delni dogovor o uredbi Connecting Europe Facility za obdobje 2028–2034, ki zagotavlja pravno podlago za naložbe v vseevropska energetska in prometna omrežja. Prav tako bodo razpravljali o prihajajočem paketu za elektroenergetska omrežja, ki ga je Komisija objavila 10. decembra, generalni sekretar Nata Mark Rutte pa se jim bo pridružil za izmenjavo mnenj o stičišču energetske varnosti in obrambe.
Paket za omrežja naslavlja kritično pomanjkanje naložb. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu iz januarja 2025 ugotovilo, da načrtovane naložbe v širitev in posodobitev elektroenergetskih omrežij EU do leta 2050 ne dosegajo potrebnih zneskov. Več kot polovica prenosnih projektov, potrebnih do leta 2030, še čaka na dovoljenja, opozarja združenje evropskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E. Po ocenah podnebne organizacije Beyond Fossil Fuels v šestnajstih evropskih državah na priključitev čaka za 1700 gigavatov zmogljivosti obnovljivih virov, kar je več kot šestkratnik celotne nameščene proizvodne zmogljivosti Nemčije.
Za Španijo in Portugalsko gre za več kot le tehnično vprašanje interkonekcij. Obe državi sta leta 2022 od Evropskega sveta izpogajali izjemo, ki jima je omogočila uvedbo začasne kapice na ceno plina pri proizvodnji električne energije, tako imenovani iberski mehanizem. Ta izjema je temeljila na priznanju, da je Iberski polotok energetski otok z omejenimi možnostmi uvoza cenejše električne energije iz ostalega dela celine. Zdaj Madrid in Lizbona zahtevata, da se ta posebni položaj trajneje upošteva pri oblikovanju enotnega energetskega trga.
Konkretne rešitve so že v pripravi. Koridor H2Med, podmorski plinovod za zeleni vodik med Barcelono in Marseillem, ki naj bi nadomestil opuščeni projekt MidCat, je eden od projektov skupnega evropskega interesa. Decembra 2023 so energijski ministri Francije, Portugalske in Španije s komisarko za energijo podpisali memorandum o razumevanju za čezmejne energetske interkoneksije v jugozahodni Evropi.
Španska in portugalska pobuda ima širši pomen za prihodnost evropske energetske unije. Carla Hobbs iz Evropskega sveta za mednarodne odnose opozarja, da Evropa ne more zahtevati vodilne vloge v čistih tehnologijah, če njen elektroenergetski sistem ne more zagotoviti energije, ki jo potrebujejo nove industrije. Analiza berlinskega inštituta Ecologic je pokazala, da bi skupen scenarij za energetsko infrastrukturo do leta 2050 zahteval 505 gigavatov manj rezervnih zmogljivosti, 15 odstotkov manj kopenske vetrne energije in 9 odstotkov manj elektrolizerskih zmogljivosti za vodik kot nacionalno usmerjen pristop, prihranki pa bi lahko dosegli 750 milijard evrov.
Za Slovenijo ima iberska pobuda posreden, a pomemben pomen. Po podatkih Komisije ima Slovenija skupaj z Luksemburgom, Estonijo in Hrvaško visoko stopnjo interkonekcije glede na potrebe, kar jo uvršča med države, ki izpolnjujejo evropske cilje. A razprava o uskladitvi nacionalnih energetskih režimov zadeva tudi slovensko industrijo, ki je kot del avstrijskih in nemških dobaviteljskih verig odvisna od konkurenčnih cen električne energije v celotni Uniji.
Odločitve, ki jih bodo ministri sprejeli 15. decembra, bodo določile tempo evropske energetske integracije v naslednjem desetletju. Iberska pobuda je obenem zahteva po solidarnosti in opozorilo, da energetska unija ostaja nedokončan projekt.
