Cene govejega mesa v Španiji so dosegle rekordne ravni in državo povzpele na drugo mesto med najdražjimi trgi govejega mesa v Evropski uniji, tik za Švedsko. Po podatkih, ki jih je konec januarja objavil elEconomista na podlagi evropskih tržnih poročil, španski rejci za 100 kilogramov govejega mesa v povprečju plačujejo 727 evrov, le tri evre manj od Švedske (730 evrov). Pri mladem govedu Španija vodi na evropski lestvici, pri kategoriji telic pa jo z 794 evri na 100 kilogramov presega le Italija, medtem ko španska cena znaša 766 evrov.
Rast cen ni nov pojav, se pa v zadnjem obdobju pospešuje. Od pandemije covida-19 so se cene govejega mesa v Španiji po izračunih španskega statističnega urada INE dvigale za devet odstotkov letno, dvakrat hitreje od ritma v 18 letih pred pandemijo, ko je letna rast znašala 4,45 odstotka. Cena živega goveda se je od leta 2020 do sredine 2025 pri mladih bikčkih zvišala za 66 odstotkov, pri odsluženih kravah pa za 87 odstotkov. V petih letih so torej podražitve presegle tiste iz celotnih prvih dveh desetletij tega stoletja.
Evropa se je medtem uvrstila med najdražje mesne trge na svetu. Samo Združeno kraljestvo plačuje za govedo več od celinske Evrope. Rabobank napoveduje, da se bo svetovna proizvodnja govejega mesa v letu 2026 skrčila za 3,1 odstotka, kar pomeni, da olajšanja ni na vidiku.
V ozadju podražitev je strukturno pomanjkanje živali. Evropske črede se nenehno krčijo, saj se je stalež krav dojilj znižal na najnižjo raven v zadnjih petih letih. Na to vplivajo strožje okoljske regulative, bolezni živali, pa tudi visoki stroški energije, krme in dela, ki rejce odganjajo iz dejavnosti. Španska proizvodnja govejega mesa se je v prvem četrtletju 2025 znižala za 4,8 odstotka, podoben upad pa beležita tudi Francija (4,1 odstotka) in Nemčija (5,2 odstotka). Po napovedih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) in Evropske komisije se bo proizvodnja v EU tudi v letu 2026 nadalje zmanjšala, ponudba živali za zakol pa se bo stabilizirala šele okoli leta 2028.
Suša, ki je med letoma 2020 in 2023 hudo prizadela pašnike od Iberskega polotoka do ameriškega srednjega zahoda, je rejce prisilila v pospešeno klanje. Donnie King, izvršni direktor enega največjih svetovnih predelovalcev mesa Tyson Foods, je opozoril, da bo ponudba goveda ostala skromna, saj je obnova čred počasen proces, ki zahteva več let zadrževanja živali za pleme namesto za zakol. Podobno opozarjajo pri ameriškem panožnem združenju Meat Institute.
Evropska centralna banka (ECB) je govedino v nedavni analizi v okviru ekonomskega biltena (december 2025) označila za enega glavnih gonilnikov prehranske inflacije v evrskem območju. Cene na kmetijah so do junija 2025 narasle za 17 odstotkov v primerjavi z januarjem 2024. Po podatkih ECB je povprečna prehranska inflacija v evrskem območju v letu 2025 znašala 2,9 odstotka in ostala nad predpandemičnim povprečjem 2,2 odstotka. Meso, kava, čaj, kakav, čokolada in sladkarije so skupaj prispevali več kot polovico te rasti, čeprav v potrošniški košarici predstavljajo manj kot četrtino.
Analiza Euronews z začetka februarja kaže, da so se cene govedine in teletine v letu 2025 na ravni EU zvišale za deset odstotkov, v nekaterih državah pa je bil skok še mnogo večji. Na Nizozemskem so se dvignile za 23 odstotkov, na Hrvaškem za 22, v Latviji za 21 odstotkov. Francija (pet odstotkov) in Italija (šest odstotkov) sta zabeležili najnižje rasti.
Slovenija se v tem valu podražitev nikakor ne more imeti za otok stabilnosti. Po podatkih SURS je bilo goveje meso avgusta 2025 približno 28 odstotkov dražje kot eno leto prej, govedina s kostjo pa se je do konca leta podražila za skoraj 20 odstotkov. Govedina brez kosti je decembra 2025 stala 12,34 evra za kilogram, kar je 14,8 odstotka več kot leto prej. Po analizi portala Siol se je goveje in telečje meso v Sloveniji v letu 2025 podražilo za 18 odstotkov, kar je četrta najvišja rast med evropskimi državami in za osem odstotnih točk nad povprečjem EU.
Obenem pa ostajajo maloprodajne cene mesa v Sloveniji okoli pet odstotkov pod evropskim povprečjem, v Avstriji pa so za petino višje, kar sproža znan pojav nakupovalnega turizma. Avstrijski kupci hodijo po meso v slovenske obmejne trgovine, ker tam za iste kose plačajo občutno manj. To pa ustvarja dodaten pritisk na razpoložljivost, kakovostna govedina pa po besedah slovenskih rejcev vse pogosteje odhaja čez mejo, domači trg pa se polni z uvoženim in cenovno ugodnejšim, a slabšim mesom.
Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko na Biotehniški fakulteti rast cen pripisuje strukturnim spremembam v evropskem kmetovanju. Vse manj je krav molznic in dojilj, kar pomeni manj telet in splošno pomanjkanje na trgu. Poleg bolezni modrikastega jezika, ki je skrčila stalež, se krepi tudi povpraševanje po govedini iz muslimanskega sveta, kar dviguje odkupne cene po vsej Evropi.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da pričakovanj o padanju cen mesa ne gre gojiti. Zahteve pri pridelavi hrane so vse večje, od varovanja okolja do spoštovanja pravic delavcev in poštenih odkupnih cen za kmete, trgovinske police pa temu ne morejo slediti z nižjimi cenami. Po napovedih Evropske komisije se bo rast cen postopno umirila, vendar na ravni pred pandemijo ne bodo nikoli več.
Španski podatki tako niso le španska zgodba. Evropski trg govejega mesa je enoten in povezan, in ko Španija plačuje skoraj toliko kot Švedska, država z občutno višjimi plačami in življenjskimi stroški, je to signal, da se celotna cenovna arhitektura mesa v Evropi prerazporeja. Za slovenskega potrošnika, ki za kilogram govejega zrezka že danes odšteje 15 evrov ali več, to pomeni, da čakanje na pocenitev ni strategija.
