Neodvisna avtoriteta za fiskalno odgovornost (AIReF) je zvišala napoved rasti španskega BDP za leto 2026 z 2,1 na 2,4 odstotka. Predsednica institucije Cristina Herrero je ob tem opozorila, da negotovost v mednarodnem okolju ne sme biti izgovor za odlašanje s predložitvijo proračuna.
Herrero je na II. letnem dogodku Ekonomskega observatorija, ki sta ga organizirala Mapfre Economics in El Confidencial, pojasnila, da centralni scenarij AIReF predvideva postopno upočasnjevanje proti vrednostim pod dvema odstotkoma do leta 2030. K temu bodo po njenih besedah prispevali umirjanje globalne rasti, počasnejši migracijski tokovi in izboljšanje produktivnosti, ki pa ne bo zadoščalo za popolno nevtralizacijo učinkov staranja prebivalstva, tako poroča agencija EFE.
Napoved primanjkljaja za leto 2025 ostaja pri 2,5 odstotka BDP. Rast računljivih izdatkov bo po ocenah dosegla 4,6 odstotka in s tem presegla 3,7 odstotka iz fiskalnega načrta, a ostala znotraj kumulativnega okvira, ki ga dovoljuje Bruselj. Primanjkljaj naj bi se letos zmanjšal proti dvema odstotkoma BDP, nato pa bodo nanj pritiskali izdatki za pokojnine, obresti in investicije.
Predsednica AIReF je očitala vladi, da se sklicuje na negotovost kot razlog za nepredložitev proračuna. Dvomi o učinkih ameriških carinskih odločitev po njenem ne morejo upravičiti tolikšne previdnosti, da javne uprave in drugi deležniki ostanejo brez jasnih usmeritev. Potrebna sta krepitev predvidljivosti in trden fiskalni okvir, ki zagotavlja vzdržnost javnih financ.
Španija ostaja med najhitreje rastočimi gospodarstvi evrskega območja. Tudi Mednarodni denarni sklad je dvignil napoved za 2026 na 2,3 odstotka, tri desetinke več od oktobrske ocene. Leta 2024 je španska ekonomija zrasla za 3,2 odstotka.
Dolgoročno AIReF predvideva trendno rast okoli 1,3 odstotka in povečanje deleža javnih izdatkov v BDP za 6,5 odstotne točke brez ustreznega povečanja prihodkov. Tendenca zmanjševanja dolga se tako izčrpava in prehaja v naraščajočo pot.
