V 2024 je po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada spletne nakupe opravilo kar 77 % ljudi v Evropski uniji, starih med 16 in 74 let. To pomeni, da je večina Evrope preizkusila e‑trgovino, a to še zdaleč ne pomeni, da je spletni nakup povsod stalnica. Če pogledamo bolj natančno, so razlike med regijami in državami presenetljivo velike.
Na eni strani imamo regije, kjer se skoraj vsak drug klik “dodaj v košarico” konča z dostavo na dom, na drugi strani pa so kotički Evrope, kjer je spletna trgovina redkost.
Ogromna razlika po regijah
V regiji Utrecht na Nizozemskem je bilo v 2024 delež spletnih kupcev neverjetnih 91,5 %. Njegova sosedska regija Flevoland sledi s 89,5 %. Tudi irska regija Northern and Western Ireland beleži visok delež — 88,3 % ljudi tam je v zadnjih treh mesecih pred raziskavo vsaj enkrat zaključilo nakup prek spleta.
Na drugi strani lestvice je regija Yugoiztochen v Bolgariji, kjer je spletne nakupe lani opravilo zgolj 21,7 % prebivalcev. To je daleč od številk na Nizozemskem ali Irskem.
Skupno je v EU 23 regij, kjer je vsaj 80 % uporabnikov interneta kupovalo po spletu, skoraj polovica teh regij pa je na Nizozemskem. Nasprotno je 21 regij, kjer so uporabniki uporabljali spletne nakupe, manj kot 40 % predvsem v vzhodni in južni Evropi.
Te številke jasno kažejo: e‑nakupi niso povsod enako dostopni ali priljubljeni. Razlike med regijami so lahko več deset odstotkov — to pa močno spreminja realnost ljudi.
Slovenski utrip med kliki
Po zadnjem poročilu slovenske statistike je v prvem četrtletju 2025 spletne nakupe opravilo 53 % ljudi, starih 16 do 74 let. Leta 2024 je bil delež 54 %, kar je približno povprečje Srednje Evrope.
Med tistimi, ki kupujejo po spletu (t. i. “e‑kupci”), so najpogostejši nakupi oblačila, čevlji ali modni dodatki; sledijo pa digitalne storitve in vse, kar lahko naročimo brez fizične trgovine.
To pomeni, da spletna trgovina pri nas že obstaja v vsakdanjem življenju in ni več neznanka, temveč vpeta v navade mnogih. A hkrati nismo med evropskimi rekorderji. Smo nekje v sredini. Spletno nakupovanje ima pri nas prostor za rast.
Med našimi sosedami so razlike v spletnem nakupovanju precejšnje. V Avstriji velik del populacije redno naroča blago in storitve prek spleta, kar jo uvršča med države z visoko stopnjo uporabe e-trgovine. Madžarska beleži hitro rast in dosega približno 79 % uporabnikov interneta, ki kupujejo prek spleta. Italija in Hrvaška pa zaostajata, pri čemer v Italiji le okoli 60 % internetnih uporabnikov opravi spletni nakup, na Hrvaškem pa delež prav tako ne presega 58–60 %.
Zakaj nekje klikne vsak, drugod pa redkokdo
Obstaja več dejavnikov, ki pojasnijo, kaj poganja velike razlike med regijami in zakaj so nekatere države v ospredju, druge pa komaj stopajo po svetu e‑trgovine.
Prvi je zagotovo dostopnost interneta in kultura njegove uporabe. V regijah, kjer je internet samoumeven, kjer so dostopne hitre povezave, ljudje nimajo pomislekov, da bi naročili stvar iz trgovine, ki je 1.000 km proč. Tam je splet že navada, ne eksotika.
Poleg tega igra logistika (tj. dostava, prevzemna mesta, hitrost in zanesljivost) ogromno vlogo. Če lahko paket prevzameš čez dan ali dva, je splet vreden klika. Če pa dostava traja tedne ali je nezanesljiva, potem se raje odpravimo v “normalno” trgovino.
Tretji dejavnik je ekonomski in socialni. V regijah z višjim življenjskim standardom, bolje razvitimi plačilnimi in dostavnimi sistemi ter višjim zaupanjem v splet so ljudje bolj pripravljeni kupovati. Drugod, kjer ti pogoji niso izpolnjeni, pa splet ostaja luksuz, ne možnost izbire.
Nazadnje pa je pomembna tudi navada. Če si od mladih let navajen, da vse kupiš v fizični trgovini in ob kliku malokrat sledi nakup, potem je velika verjetnost, da spletni trgovini tudi znova uideš.
Kaj to pomeni za trgovce in kaj za nas kupce
Za slovenske trgovce je statistika potrošnikov hkrati priložnost in izziv. Če ponudijo dobro spletno izkušnjo (preprost nakup, varno plačilo, hitra dostava), potem lahko privabijo tiste, ki so že pripravljeni in navajeni, morda celo tiste, ki še vedno ali zaenkrat kupujejo “klasično”.
A to ni samoumevno. Potrebno je vlaganje v infrastrukturo, logistiko, zaupanje. Dostava in vračila morata delovati nemoteno, izdelek mora priti pravočasno na naslovu in to brez težav.
Za kupce pa to pomeni udobje in izbiro. Splet odpira možnosti pregleda cen, primerjave ponudb in naročanja po izbiri, veliki izbiri. A hkrati nosi tudi odgovornost, saj moramo biti kritični, preveriti prodajalca in pogoje poslovanja.
Če bodo trgovci in kupci skupaj bolj podprli spletno nakupovanje, je prihodnost digitalne trgovine pri nas lahko zelo svetla.
Napoved za prihodnost
Verjetno lahko v naslednjih letih pričakujemo (tudi zaradi mlajše populacije), da bo delež spletnih kupcev v Sloveniji rasel. Svetovne, evropske in lokalne trgovine že zdaj močno vlagajo v digitalno prodajo in navade ljudi se s tem spreminjajo.
Če bo rast spremljala dobro organizirana logistika, dobra ponudba in spreminjajoče se navade, bi lahko Slovenija v prihodnjih letih stopila bližje nizozemskim in irskim regijam, ki danes veljajo za vodilne.
Preberite več:
A rast mora biti premišljena. Če bo splet ostal privilegij urbanih območij in mlajših generacij, bomo ostali na dveh bregovih. Če pa bo dostop omogočen širšemu krogu ljudi, potem lahko rečemo, da bomo s spletnim nakupovanjem naredili korak naprej.
