Razprava o višini minimalne plače v Sloveniji se pred iztekom januarskega roka dodatno zaostruje. Medtem ko minister za delo Luka Mesec vztraja pri predlogu minimalne plače v višini 1000 evrov neto, Delavska koalicija opozarja, da takšen znesek ne odraža dejanskih življenjskih stroškov in ne zagotavlja dostojnega preživetja. Po njihovem izračunu bi morala minimalna plača znašati najmanj 1107,50 evra neto.
V Delavski koaliciji, ki združuje sindikate in civilnodružbene organizacije, menijo, da je izhodišče za določanje minimalne plače napačno. Ključni problem vidijo v izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvsem v vrednosti prehrambene košarice, ki je ena izmed temeljnih komponent tega izračuna.
Predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić je opozoril, da je prehrambena košarica referenčnega potrošnika povsem odmaknjena od realnosti. Med letoma 2009 in 2025 se je njena izračunana mesečna vrednost povečala zgolj za 53,10 evra. To pomeni, da ima posameznik po obstoječem modelu za en obrok na voljo približno 1,90 evra.
“Sprašujemo se, kdo je ta referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,90 evra na obrok,” je dejal Lukić. Po njegovih besedah tak izračun ne more predstavljati realne podlage za določanje minimalne plače, saj ne odraža dejanskih cen hrane in življenjskih potrebščin.
Tudi tisoč evrov neto ne presega praga revščine
Na tej podlagi Delavska koalicija zahteva, da se minimalna plača določi pri 140 odstotkih minimalnih življenjskih stroškov, kar trenutno pomeni 1107,50 evra neto. Ob tem pozivajo tudi k zakonski ureditvi vsakoletnega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, ki bi temeljilo na aktualnih in preverljivih podatkih.
Generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc je opozoril, da minimalna plača v višini 1000 evrov neto še vedno ne presega praga tveganja revščine. “Vsi delavci bodo še naprej izkoriščani, če minister ne bo omogočil zakonsko določene možnosti, da minimalno plačo določi v višini 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov,” je dejal.
Podobno stališče je izrazil predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar, ki je poudaril, da tudi predlaganih 1107,50 evra ne pomeni razkošja, temveč zgolj zgornjo mejo, ki jo trenutna zakonodaja še dopušča. “Kar lahko minister stori v tem trenutku, je zvišanje minimalne plače na najvišji zakonsko dovoljen znesek,” je poudaril.
O širšem družbenem kontekstu je spregovoril Miha Blažič iz sindikata Zasuk, ki je opozoril na paradoks zadnjih let. Slovenija beleži visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, hkrati pa se povečuje število ljudi, ki živijo na robu revščine. Pozval je: “Naj odločevalci poskusijo preživeti s 1000 evri neto na mesec.”
Na razkorak med plačami delavcev in prejemki vodilnih je opozorila Urška Janžič iz Ekosocialistične iniciative Klas, medtem ko je Aljaž Pevec izpostavil vpliv minimalne plače tudi na minimalno urno postavko za študentsko delo.
Preberite več:
Minister Mesec mora končno odločitev o višini minimalne plače sporočiti do konca januarja. Do takrat pa ostaja odprto vprašanje, ali bo minimalna plača v Sloveniji zgolj administrativno presegle simbolno mejo tisoč evrov ali pa bo dejansko sledila realnim stroškom življenja.
