Vlada premierja Sébastiena Lecornuja pritiska na socialne partnerje, naj do konca januarja 2026 dosežejo dogovor o zmanjšanju stroškov sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi, ki so leta 2024 dosegli 9,4 milijarde evrov oziroma 26 odstotkov vseh izdatkov za nadomestila za brezposelnost, je ta teden razkrila pogajalska dokumentacija.
Sindikati in delodajalske organizacije so se sestali na četrtem krogu pogajanj o reformi mehanizma, ki ga je leta 2008 uvedel zakon o modernizaciji trga dela. Sporazumna prekinitev delovnega razmerja omogoča zaposlenemu in delodajalcu, da sporazumno prekineta pogodbo za nedoločen čas, zaposleni pa ohrani pravico do nadomestila za brezposelnost.
Po podatkih statističnega urada francoskega ministrstva za delo Dares je bilo leta 2024 potrjenih 514.627 sporazumnih prekinitev, kar je 65 odstotkov več kot leta 2014, ko jih je bilo 310.477. Istega leta je bilo 375.000 novih vstopov v sistem zavarovanja za brezposelnost na podlagi tega mehanizma, torej skoraj 20 odstotkov vseh novih upravičencev.
Minister za delo Jean-Pierre Farandou je v pismu socialnim partnerjem novembra 2025 zahteval, da pogajanja zaključijo do konca januarja 2026 in dosežejo 400 milijonov evrov prihrankov letno. Delodajalske organizacije želijo ta cilj zvišati na milijardo evrov.
Vlada ocenjuje, da se mehanizem zlorablja. Nekdanja ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je julija 2025 opozorila, da gre pogosto za prikrite odstope ali odpuščanja. Študija inštituta za javne politike IPP je pokazala, da se je število prostovoljnih odstopov po uvedbi sporazumnih prekinitev zmanjšalo za 19 odstotkov.
Študija statističnega urada Dares iz leta 2013 je razkrila, da bi 28 odstotkov zaposlenih, ki so podpisali sporazumno prekinitev, ostalo v podjetju, če mehanizma ne bi bilo, 40 odstotkov pa bi prostovoljno odstopilo, kar sicer ne daje pravice do nadomestila. Po ocenah naj bi bilo zaradi tega letno izplačanih približno štiri milijarde evrov nadomestil, ki bi jih lahko prihranili.
Med obravnavanimi ukrepi je zvišanje delodajalskega prispevka na odpravnine pri sporazumni prekinitvi s sedanjih 30 na 40 odstotkov. Ta prispevek, ki se plačuje uradu Urssaf, je bil leta 2023 že zvišan z 20 na 30 odstotkov. Vlada si od te spremembe obeta 260 milijonov evrov dodatnih prihodkov za socialno blagajno.
Kritiki opozarjajo, da bi strožji dostop do sporazumnih prekinitev lahko povečal število odpuščanj in sporov pred delovnimi sodišči. Združenje kadrovskih direktorjev ANDRH je že leta 2022 svarilo, da bi brez dostopa do tega mehanizma nekateri zaposleni ostali ujeti na neustreznih delovnih mestih.
Če socialni partnerji ne bodo dosegli dogovora, si vlada pridržuje pravico, da sama posreduje z zakonskimi ukrepi. Spremembe spadajo v okvir proračunske konsolidacije, ki predvideva med 2 in 2,5 milijarde evrov prihrankov letno v sistemu zavarovanja za brezposelnost v obdobju 2026 do 2029.
