Po skoraj dveh letih usklajevanj je Državni zbor z 51 glasovi za in 30 proti potrdil podnebni zakon, ki Slovenije zavezuje k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2045.
Zakon, ki po mnenju ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumerja predstavlja prvi sistemski dokument na tem področju, prinaša celovit pristop k boju proti podnebnim spremembam ter prilagajanju na njihove posledice.
Cilji in ključne vsebine zakona
Kumer je poudaril, da zakon zagotavlja dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. Poleg prenosa treh evropskih direktiv uvaja tudi možnost črpanja sredstev iz socialnega podnebnega sklada, namenjenega najranljivejšim skupinam prebivalcev. Prav tako predvideva vzpostavitev sistematične strategije prilagajanja podnebnim spremembam, vključno z oceno tveganj za posamezne sektorje in regionalnimi akcijskimi načrti.
Zakon predvideva tudi ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih stavb in prometa, spremljanje emisij ter uvajanje ekonomsko-finančnih instrumentov. Med bolj vidnimi novostmi je uvedba letalske dajatve za luksuzna zasebna letala, ki bo znašala 250 evrov na let.
Občutki in reakcije v parlamentu
V Levici so zakon sicer podprli, a izrazili razočaranje nad na koncu izpuščenimi progresivnejšimi predlogi, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva, zaradi česar so predlagali več dopolnil, vključno s strožjo letalsko dajatvijo, a jih poslanci niso sprejeli. Opozicija pa je zakon kritizirala zaradi hitrega in po njihovem nepreglednega sprejemanja, nekateri poslanci SDS pa so celo dvomili o vzrokih za podnebne spremembe in smotrnosti zelenega prehoda.
Preberite več:
Koalicijski poslanci so opozorili na pomembnost zakona, a obenem priznali, da bi vsebina lahko bila bolj ambiciozna, predvsem glede ukinitve subvencij fosilnih goriv, kar je tudi del koalicijske pogodbe.
