Srbija namerava do leta 2042 na elektroenergetsko omrežje priključiti prvih 250 megavatov jedrskih zmogljivosti, do leta 2050 pa skupno 1.200 megavatov. To izhaja iz poročila Svetovne jedrske asociacije (WNA), ki ocenjuje nacionalne cilje za jedrsko energijo glede na globalni cilj potrojitve zmogljivosti do sredine stoletja.
Za Srbijo bi to po oceni WNA pomenilo izgradnjo enega malega modularnega reaktorja do leta 2042. Predsednik Aleksandar Vučić je marca lani na jedrskem vrhu v Bruslju povedal, da si Srbija prizadeva za štiri take reaktorje s skupno močjo 1.200 megavatov. Naložba bi po njegovih besedah stala od 7,5 do osem milijard evrov.
Srbija je decembra lani po 35 letih odpravila prepoved gradnje jedrskih elektrarn. Zakon iz leta 1989, sprejet po černobilski nesreči, je prepovedoval gradnjo jedrskih objektov in obratov za predelavo jedrskega goriva. Premier Miloš Vučević je ob podpisu memoranduma o razvoju jedrske energije julija lani dejal, da sprememba “popravlja napako” iz osemdesetih let.
Francoski EDF in inženirsko podjetje Egis sta oktobra lani od srbskega ministrstva za rudarstvo in energijo prejela naročilo za predhodno tehnično študijo o možnostih uporabe jedrske energije v državi. Srbija je o neenergetskih aplikacijah jedrskih tehnologij razpravljala tudi z ruskim Rosatomom.
Po izračunih WNA bi lahko globalne jedrske zmogljivosti do leta 2050 dosegle 1.446 gigavatov, če bodo države uresničile svoje načrte. To presega cilj 1.200 gigavatov iz deklaracije o potrojitvi jedrske energije, ki jo je od podnebne konference COP28 decembra 2023 podprlo že 33 držav. Jedrska proizvodnja je lani dosegla rekordnih 2.667 teravatnih ur.
Za dosego teh ciljev bi bila po navedbah poročila potrebna stopnja gradnje, ki je približno dvakrat višja od zgodovinskega vrha iz osemdesetih let. V obdobju 2046-2050 bi bilo treba letno zgraditi 65,3 gigavata novih zmogljivosti. Trenutno je v gradnji več kot 70 gigavatov novih reaktorjev, kar je ena najvišjih ravni v zadnjih 30 letih.
