Srbija v enem tednu prodala obveznice za 230 milijonov evrov, zdaj cilja na 200-milijonsko evro trančo

Beograd je v prvem četrtletju 2026 pospešil zadolževanje na domačem trgu. Samo v zadnjem tednu je Uprava za javni dolg prodala petletne dinarske obveznice v vrednosti skoraj 16 milijard dinarjev, teden prej pa desetletne za 11,6 milijarde. Naslednji teden sledi najpomembnejša avkcija letošnjega prvega četrtletja: 15-letne državne obveznice, izdane v evrih, v obsegu 200 milijonov evrov.

Na torkov avkciji, 3. februarja, so investitorji kupili petletne dinarske obveznice v skupni nominalni vrednosti 15,97 milijarde dinarjev oziroma okrog 136 milijonov evrov. Gre za ponovno odprtje emisije, prvič izdane julija 2025, s kuponsko obrestno mero 4,5 odstotka in donosom do dospetja 4,55 odstotka. Obveznice dospejo julija 2030, kupon se izplačuje letno. Po podatkih Uprave za javni dolg je bilo celotno povpraševanje na avkciji realizirano, kar priča o trdnem zanimanju za srbski dolg s krajšo ročnostjo.

Teden prej, 27. januarja, je Srbija prodala desetletne obveznice v vrednosti 11,58 milijarde dinarjev oziroma slabih 100 milijonov evrov. Povpraševanje je pri tej avkciji preseglo realizacijo, saj je skupno povpraševanje znašalo 15,39 milijarde dinarjev, emisija je bila torej nadpisana za približno tretjino. Donos do dospetja je znašal 5,07 odstotka, občutno pod kuponsko obrestno mero 5,25 odstotka. Investitorji so obveznice kupovali nad nominalno vrednostjo in so za srbski dolg na dolgem koncu krivulje pripravljeni sprejeti nižji donos od kuponske stopnje.

Vse oči so zdaj uprte v avkcijo 12. februarja, ko bo Beograd prvič letos ponudil obveznice v evrih. Gre za 15-letne državne obveznice s kuponsko obrestno mero 5,1 odstotka in dospetjem februarja 2041. Kot poroča srbska Uprava za javni dolg, je bila kuponska stopnja določena z odločbo, objavljeno v Uradnem glasilu 2. februarja. Donos občutno presega primerljive instrumente večine držav na zahodnem Balkanu, kar evro trančo dela privlačno za širši krog regionalnih vlagateljev.

Skupaj namerava Srbija v prvem četrtletju 2026 na domačem trgu zbrati okrog 1,15 milijarde evrov, kar po navedbah portala eKapija predstavlja petino celotnega letnega okvira za zadolževanje prek obveznic. Vse štiri dinarske avkcije so ponovna odprtja obstoječih emisij, medtem ko je evroobveznica nova izdaja. Mednarodnih evroobveznic Beograd v tem obdobju ne načrtuje. Osredotočenost na domači trg je očitna, Srbija pa ob tem gradi krivuljo donosnosti tako v dinarjih kot v evrih.

Donosi na srbske obveznice so tesno povezani z denarno politiko Narodne banke Srbije. Referenčna obrestna mera znaša 5,75 odstotka, na tej ravni je že od septembra 2024, centralna banka jo je ohranila nespremenjeno 15 zaporednih sej. Kot pojasnjuje NBS, se je inflacija v Srbiji do konca leta 2025 ustalila rahlo pod središčno vrednostjo cilja treh odstotkov. Večina analitikov po navedbah portala FocusEconomics pričakuje, da bo centralna banka letos začela cikel rahljanja, obrestna mera bi do konca 2026 lahko padla za 50 do 100 bazičnih točk. Morebitno znižanje bi povečalo vrednost obstoječih obveznic na sekundarnem trgu.

Srbija med zahodnobalkanskimi državami izstopa po nizkem javnem dolgu. Po podatkih Uprave za javni dolg je skupni dolg konec januarja 2026 znašal 4.503 milijarde dinarjev oziroma okrog 38,5 milijarde evrov, približno 38 odstotkov BDP. To je daleč pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov in med najnižjimi razmerji v regiji. Bonitetne ocene se temu prilegajo. Agencija S&P je oktobra 2024 Srbiji prvič podelila naložbeno oceno BBB- s stabilnimi obeti, kar je bil mejnik v zgodovini srbskega javnega dolga. Fitch Srbijo ocenjuje z BB+ in pozitivnimi obeti, Moody’s pa z Ba2, prav tako s pozitivnimi obeti. Srbija je s tem na pragu naložbenega razreda pri vseh treh velikih agencijah, kar znižuje stroške zadolževanja in širi bazen potencialnih kupcev.

A slika ni samo rožnata. Agencija Scope Ratings je junija 2025 obete za Srbijo znižala s pozitivnih na stabilne, kot razloge pa navedla politično negotovost, počasnejše strukturne reforme in slabšo kakovost institucij. Gospodarska rast se je v letu 2025 upočasnila na dva odstotka, NBS pa za letos napoveduje pospešek na 3,5 odstotka, ki ga bosta poganjali zasebna potrošnja in naložbe v osnovna sredstva. Bliskovita ocena statističnega urada za četrto četrtletje 2025 kaže 2,2-odstotno rast, kar je v skladu s pričakovanji postopnega okrevanja.

Za slovenskega vlagatelja so srbske državne obveznice v evrih dostopne prek beograjske borze in sekundarnega trga, tiste v dinarjih pa nosijo še valutno tveganje. Petletni donos 4,55 odstotka in 15-letni kupon 5,1 odstotka v evrih sta v primerjavi s primerljivimi slovenskimi državnimi papirji občutno višja, a odražata tudi drugačen kreditni profil. S&P-jeva naložbena ocena sicer ta trg odpira tudi institucionalnim vlagateljem, ki so prej imeli omejitve pri naložbah v špekulativne razrede.

Avkcija 12. februarja bo pravi test apetita investitorjev za srbski dolg na dolgi rok. Če bo povpraševanje močno, bo to nova potrditev, da se Beograd uveljavlja kot naslov, ki ga na regionalni obvezniški karti ni mogoče spregledati.