Srbija zadržala obrestno mero pri 5,75 odstotka – izziv za slovenska podjetja

Narodna banka Srbije je danes obrestno mero obdržala pri 5,75 odstotka. Gre za četrti zaporedni sestanek brez sprememb, potem ko je poleti 2024 trikrat znižala referenčno stopnjo – skupaj za 0,75 odstotne točke. Guvernerka Jorgovanka Tabaković je poudarila, da inflacija ne predstavlja več neposrednega tveganja, a da geopolitične razmere in negotovost na svetovnih trgih ne dopuščajo popuščanja politike.

Za slovenska podjetja z naložbami v Srbiji odločitev pomeni stabilno, a drago financiranje. Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve ima v Srbiji večinski delež preko 1200 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo okoli 25.000 ljudi. Celotna vrednost slovenskih naložb presega 1,6 milijarde evrov, kar Srbijo uvršča na prvo mesto slovenskih naložb izven meja EU.

Pri 5,75 odstotka je referenčna obrestna mera skoraj dvakrat višja od sedanje ravni v evroobmočju. Za podjetja, ki v Srbiji financirajo projekte z lokalnimi krediti, to pomeni precejšnjo obremenitev. Zlasti pri dolgoročnejših vlaganjih, kjer je predvidljivost stroškov ključna za rentabilnost projekta.

Po drugi strani stabilnost prinaša vsaj jasen okvir za načrtovanje. Kreditna aktivnost v Srbiji je septembra 2024 porasla na 6,6 odstotka medletno, kar kaže na rast povpraševanja po posojilih kljub višjim stroškom.

Inflacija je oktobra 2024 padla na 2,8 odstotka, kar je pod ciljno stopnjo treh odstotkov. K temu je prispevala tudi vladna omejitev trgovskih pribitkov na živilske izdelke, uvedena septembra 2024 za šest mesecev. Kaj bo po izteku te omejitve v maju 2026, ostaja odprto.

Za slovenska podjetja, ki prodajajo na srbskem trgu ali izvažajo v Srbijo, stabilna inflacija pomeni predvidljivo kupno moč potrošnikov. V državi s povprečno plačo okoli 700 evrov je vsako večje nihanje cen takoj občutno v porabi gospodinjstev.

Medtem ko Beograd ohranja politiko, ECB nadaljuje z zniževanjem. V decembru 2024 je že četrtič letos znižala obrestne mere, depozitna stopnja je zdaj pri treh odstotkih. Večina analitikov pričakuje nadaljnje znižanje na decembrskem sestanku v sredini decembra 2025.

Razlika med srbskimi in evropskimi obrestnimi merami se približuje trem odstotnim točkam. Za slovenska podjetja to odpira vprašanje strukture financiranja: ali je smiselno zadolževanje v Sloveniji po nižjih stopnjah za projekte v Srbiji, ali lokalno financiranje kljub višjim stroškom.

Srbija v trgovinski menjavi z večino partnerjev beleži primanjkljaj, kar pomeni, da več uvozi kot izvozi. Za slovenske izvoznike to kaže na prisotno povpraševanje, a hkrati ustvarja pritisk na dinar.

Večje tveganje prihaja od zunaj. Geopolitične napetosti, trgovinske vojne in negotovost dobavnih verig so dejavniki, ki jih NBS izrecno navaja kot razlog za previdnost. Za podjetja, odvisna od rednega uvoza ali izvoza, lahko vsako poslabšanje razmer hitro vpliva na poslovanje.

Za slovenska podjetja s poslovanjem v Srbiji situacija ostaja stabilna, a zahtevna. Visoke obrestne mere, večja razlika do evroobmočja in geopolitična negotovost zahtevajo pozorno spremljanje in previdno načrtovanje.