Srbske banke z 20-odstotno donosnostjo prehitele Slovenijo in Hrvaško

Banka Slovenije je predstavila rezultate poslovanja bančnega sistema v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Slovenske banke so ustvarile 814 milijonov evrov čistega dobička, kar je 10,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dobiček pred obdavčitvijo pa je z 919 milijoni evrov zaostal za lanskim za 11,8 odstotka. Padec je posledica nižjih neto obrestnih prihodkov po zniževanju ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke, deloma pa tudi povečanja neto oslabitev in rezervacij.

Primerjava s sosednjimi bančnimi sistemi pokaže razlike v dinamiki poslovanja. Po podatkih Narodne banke Srbije je donosnost na kapital srbskih bank v oktobru dosegla 20,1 odstotka, donosnost na sredstva pa 2,8 odstotka. Slovenske banke so v prvih štirih mesecih leta beležile donosnost na kapital v višini 13,8 odstotka, kar je občutno manj kot lani, ko je znašala 18,9 odstotka. Hrvaške banke so po podatkih Hrvaške narodne banke za prvih devet mesecev leta z donosnostjo na kapital 15,5 odstotka in donosnostjo na sredstva 1,7 odstotka uvrščene med oba soseda.

Hrvaške banke so v prvih devetih mesecih leta ustvarile 1,13 milijarde evrov dobička, kar je 5,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Največji dobiček je dosegla Zagrebačka banka s 360,7 milijona evrov, kar je za 5,2 odstotka manj kot lani, sledita pa Privredna banka Zagreb z 281,9 milijona evrov in Erste banka s 186,8 milijona evrov. Štiri največje banke v državi, poleg omenjenih še OTP, obvladujejo več kot dve tretjini celotne bilančne vsote hrvaškega bančnega sistema. Zagrebačko banko obvladuje italijanska UniCredit, PBZ pa Intesa Sanpaolo, skupaj pa predstavljata skoraj polovico bilančne vsote hrvaškega bančnega sektorja.

Razlike v dobičkonosnosti je mogoče pojasniti z razlikami v obrestnih maržah. Neto obrestna marža slovenskih bank je aprila znašala 2,92 odstotka na letni ravni, trimesečna marža pa se je znižala na 2,67 odstotka. To je občuten padec v primerjavi z vrhom iz decembra 2023, ko je marža presegala 3,3 odstotka. Kljub zniževanju neto obrestna marža še vedno močno presega vrednosti, dosežene v preteklih dveh desetletjih.

Pri depozitnih obrestnih merah se Slovenija in Hrvaška uvrščata na dno evropske lestvice. Po podatkih Evropske centralne banke povprečna obrestna mera za enoletno varčevanje v območju evra znaša 2,45 odstotka, v Sloveniji pa le 1,41 odstotka. Hrvaške banke so oktobra ponujale povprečno obrestno mero na varčevalne vloge le 0,17 odstotka, kar je 0,01 odstotne točke manj kot leto prej. Pri obeh državah se trend padca obrestnih mer nadaljuje od začetka leta 2024.

V Srbiji so marže znatno višje. Povprečna marža na stanovanjske kredite znaša okoli tri odstotne točke nad referenčno obrestno mero, pri potrošniških kreditih pa je razlika še izrazitejša. Povprečna obrestna mera na novoodobrene gotovinske kredite je junija znašala 9,6 odstotka, kar je več kot dvakrat višje od stopnje inflacije. Referenčna obrestna mera NBS že eno leto znaša 5,75 odstotka, medtem ko je ECB svojo depozitno obrestno mero znižala na 2,75 odstotka.

Slovenske banke ponujajo stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero od 2,98 do 3,65 odstotka, potrošniške kredite pa po obrestnih merah od 4 do 10,3 odstotka, odvisno od banke. NBS je uvedla omejitve obrestnih mer, ki veljajo do konca leta 2025. Najvišja obrestna mera za stanovanjske kredite je omejena na pet odstotkov, za gotovinske kredite na 14,75 odstotka, pri kreditnih karticah pa zgornja meja efektivne obrestne mere znaša 17,75 odstotka. Pred uvedbo teh ukrepov so obrestne mere za dovoljene prekoračitve dosegale tudi 33 odstotkov letno. Guvernerka NBS Jorgovanka Tabaković je napovedala dodatne ukrepe za znižanje bančnih marž za prebivalce z dohodki do 100.000 dinarjev.

Slovenske banke imajo najnižji delež nedonosnih izpostavljenosti v regiji. Delež NPE je oktobra znašal 1,2 odstotka, medtem ko je v Srbiji delež slabih posojil pri 2,2 odstotka, na Hrvaškem pa 2,3 odstotka. V Banki Slovenije opozarjajo, da se delež nedonosnih izpostavljenosti rahlo povečuje, zlasti v segmentu potrošniških posojil.

Po skupni bilančni vsoti je hrvaški bančni sistem z 90,3 milijarde evrov sredstev največji med tremi državami, sledita Srbija z 58,9 milijarde evrov in Slovenija s 56,8 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema je konec lanskega leta znašala 19,8 odstotka, kar centralna banka ocenjuje kot solidno. Hrvaške banke beležijo najvišjo kapitalsko ustreznost v regiji, 23,1 odstotka, ob visoki likvidnosti s količnikom likvidnostnega kritja 217,9 odstotka.

Kreditna aktivnost je na Hrvaškem v prvih treh četrtletjih ostala močna. Posojila gospodinjstvom so se medletno povečala za 10,1 odstotka, posojila nefinančnim družbam pa za 9,2 odstotka. Visokolikvidna sredstva pri centralni banki so se zmanjšala za 15,4 odstotka, saj banke sredstva preusmerjajo v bolj donosne naložbe. V lanskem letu so hrvaške banke dosegle rekordno dobit v višini 1,36 milijarde evrov, kar je bilo 92 odstotkov več kot leto prej.

Ob nadaljevanju cikla zniževanja obrestnih mer ECB se pričakuje nadaljnje krčenje dobičkov v Sloveniji in na Hrvaškem. V Banki Slovenije napovedujejo, da bodo vrednosti dobička sicer še vedno nad tistimi pred obdobjem zviševanja obrestnih mer, a obdobje rekordnih rezultatov se končuje. Na Hrvaškem se je trend padca dobičkov že pokazal v prvih devetih mesecih leta. Dinamika srbskega trga bo odvisna predvsem od ukrepov tamkajšnje centralne banke in morebitnega povečanja konkurence v sektorju.

Banka Slovenije je včeraj predstavila rezultate poslovanja bančnega sistema v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Slovenske banke so ustvarile 814 milijonov evrov čistega dobička, kar je 10,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dobiček pred obdavčitvijo pa je z 919 milijoni evrov zaostal za lanskim za 11,8 odstotka. Padec je posledica nižjih neto obrestnih prihodkov po zniževanju ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke, deloma pa tudi povečanja neto oslabitev in rezervacij.

Primerjava s sosednjimi bančnimi sistemi pokaže razlike v dinamiki poslovanja. Po podatkih Narodne banke Srbije je donosnost na kapital srbskih bank v oktobru dosegla 20,1 odstotka, donosnost na sredstva pa 2,8 odstotka. Slovenske banke so v prvih štirih mesecih leta beležile donosnost na kapital v višini 13,8 odstotka, kar je občutno manj kot lani, ko je znašala 18,9 odstotka. Hrvaške banke so po podatkih Hrvaške narodne banke za prvih devet mesecev leta z donosnostjo na kapital 15,5 odstotka in donosnostjo na sredstva 1,7 odstotka uvrščene med oba soseda.

Hrvaške banke so v prvih devetih mesecih leta ustvarile 1,13 milijarde evrov dobička, kar je 5,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Največji dobiček je dosegla Zagrebačka banka s 360,7 milijona evrov, kar je za 5,2 odstotka manj kot lani, sledita pa Privredna banka Zagreb z 281,9 milijona evrov in Erste banka s 186,8 milijona evrov. Štiri največje banke v državi, poleg omenjenih še OTP, obvladujejo več kot dve tretjini celotne bilančne vsote hrvaškega bančnega sistema. Zagrebačko banko obvladuje italijanska UniCredit, PBZ pa Intesa Sanpaolo, skupaj pa predstavljata skoraj polovico bilančne vsote hrvaškega bančnega sektorja.

Razlike v dobičkonosnosti je mogoče pojasniti z razlikami v obrestnih maržah. Neto obrestna marža slovenskih bank je aprila znašala 2,92 odstotka na letni ravni, trimesečna marža pa se je znižala na 2,67 odstotka. To je občuten padec v primerjavi z vrhom iz decembra 2023, ko je marža presegala 3,3 odstotka. Kljub zniževanju neto obrestna marža še vedno močno presega vrednosti, dosežene v preteklih dveh desetletjih.

Pri depozitnih obrestnih merah se Slovenija in Hrvaška uvrščata na dno evropske lestvice. Po podatkih Evropske centralne banke povprečna obrestna mera za enoletno varčevanje v območju evra znaša 2,45 odstotka, v Sloveniji pa le 1,41 odstotka. Hrvaške banke so oktobra ponujale povprečno obrestno mero na varčevalne vloge le 0,17 odstotka, kar je 0,01 odstotne točke manj kot leto prej. Pri obeh državah se trend padca obrestnih mer nadaljuje od začetka leta 2024.

V Srbiji so marže znatno višje. Povprečna marža na stanovanjske kredite znaša okoli tri odstotne točke nad referenčno obrestno mero, pri potrošniških kreditih pa je razlika še izrazitejša. Povprečna obrestna mera na novoodobrene gotovinske kredite je junija znašala 9,6 odstotka, kar je več kot dvakrat višje od stopnje inflacije. Referenčna obrestna mera NBS že eno leto znaša 5,75 odstotka, medtem ko je ECB svojo depozitno obrestno mero znižala na 2,75 odstotka.

Slovenske banke ponujajo stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero od 2,98 do 3,65 odstotka, potrošniške kredite pa po obrestnih merah od 4 do 10,3 odstotka, odvisno od banke. NBS je uvedla omejitve obrestnih mer, ki veljajo do konca leta 2025. Najvišja obrestna mera za stanovanjske kredite je omejena na pet odstotkov, za gotovinske kredite na 14,75 odstotka, pri kreditnih karticah pa zgornja meja efektivne obrestne mere znaša 17,75 odstotka. Pred uvedbo teh ukrepov so obrestne mere za dovoljene prekoračitve dosegale tudi 33 odstotkov letno. Guvernerka NBS Jorgovanka Tabaković je napovedala dodatne ukrepe za znižanje bančnih marž za prebivalce z dohodki do 100.000 dinarjev.

Slovenske banke imajo najnižji delež nedonosnih izpostavljenosti v regiji. Delež NPE je oktobra znašal 1,2 odstotka, medtem ko je v Srbiji delež slabih posojil pri 2,2 odstotka, na Hrvaškem pa 2,3 odstotka. V Banki Slovenije opozarjajo, da se delež nedonosnih izpostavljenosti rahlo povečuje, zlasti v segmentu potrošniških posojil.

Po skupni bilančni vsoti je hrvaški bančni sistem z 90,3 milijarde evrov sredstev največji med tremi državami, sledita Srbija z 58,9 milijarde evrov in Slovenija s 56,8 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema je konec lanskega leta znašala 19,8 odstotka, kar centralna banka ocenjuje kot solidno. Hrvaške banke beležijo najvišjo kapitalsko ustreznost v regiji, 23,1 odstotka, ob visoki likvidnosti s količnikom likvidnostnega kritja 217,9 odstotka.

Kreditna aktivnost je na Hrvaškem v prvih treh četrtletjih ostala močna. Posojila gospodinjstvom so se medletno povečala za 10,1 odstotka, posojila nefinančnim družbam pa za 9,2 odstotka. Visokolikvidna sredstva pri centralni banki so se zmanjšala za 15,4 odstotka, saj banke sredstva preusmerjajo v bolj donosne naložbe. V lanskem letu so hrvaške banke dosegle rekordno dobit v višini 1,36 milijarde evrov, kar je bilo 92 odstotkov več kot leto prej.

Ob nadaljevanju cikla zniževanja obrestnih mer ECB se pričakuje nadaljnje krčenje dobičkov v Sloveniji in na Hrvaškem. V Banki Slovenije napovedujejo, da bodo vrednosti dobička sicer še vedno nad tistimi pred obdobjem zviševanja obrestnih mer, a obdobje rekordnih rezultatov se končuje. Na Hrvaškem se je trend padca dobičkov že pokazal v prvih devetih mesecih leta. Dinamika srbskega trga bo odvisna predvsem od ukrepov tamkajšnje centralne banke in morebitnega povečanja konkurence v sektorju.