Skupni dolg srbskih podjetij, podjetnikov in gospodinjstev pri bankah je konec januarja 2026 dosegel 4.373 milijard dinarjev oziroma dobrih 37 milijard evrov, kar je 15,2 odstotka več kot pred enim letom. Podatki kreditnega biroja Združenja bank Srbije za januar 2026 pri tem opozarjajo na zadolževanje prebivalstva, ki je v enem letu naraslo za skoraj petino.
Dolg srbskih gospodinjstev je ob koncu januarja znašal 1.949 milijard dinarjev (približno 16,6 milijarde evrov) in je bil medletno višji za 19,7 odstotka. Samo v primerjavi z decembrom 2025 so se obveznosti prebivalstva povečale za skoraj en odstotek. Najhitreje so rasli gotovinski krediti, ki zdaj dosegajo 953 milijard dinarjev (8,1 milijarde evrov) in so v enem letu zrasli za 21,8 odstotka. Stanovanjski krediti, drugi najpomembnejši segment, so ob koncu januarja znašali 830 milijard dinarjev (7,1 milijarde evrov), kar pomeni 19-odstotno medletno rast. Srbija ima trenutno 165.175 uporabnikov stanovanjskih kreditov.
Podjetniški sektor je rastel počasneje. Dolg pravnih oseb se je medletno povečal za 11,5 odstotka, na 2.328 milijard dinarjev, dolg samostojnih podjetnikov pa za 18,6 odstotka, na 96 milijard dinarjev. Pri podjetjih je opazen rahel mesečni upad (indeks 99,3 glede na december), kar nakazuje, da se je kreditna aktivnost podjetij ob začetku leta nekoliko umirila.
Zamude pri odplačevanju kreditov so ob tem na rekordno nizki ravni. Po podatkih kreditnega biroja je delež zamud v skupnem kreditnem dolgu januarja znašal 1,9 odstotka, enako kot decembra, medtem ko je bil pred enim letom ta delež še 2,5-odstoten. Zamude pri kreditih prebivalstva so padle na vsega 1,2 odstotka, pri pravnih osebah na 2,4 odstotka, pri podjetnikih pa na 3,7 odstotka. Še leta 2015 je delež zamud pri vseh bančnih kreditih v Srbiji znašal visokih 18,6 odstotka, pri stanovanjskih kreditih pa 7,3 odstotka, tako da je premik v zadnjem desetletju izjemen.
Kreditne kartice ostajajo segment z največ težavami pri odplačevanju. Zamude pri kreditnih karticah so se januarja nekoliko povečale, na 4,1 odstotka (decembra 4,0 odstotka), medtem ko je bilo pred enim letom to kar 7,7 odstotka. Srbija ima dobrih 1,09 milijona kreditnih kartic, a število uporabnikov upada, saj se je v enem letu zmanjšalo z 914.000 na 850.000. Zamude pri lizinških pogodbah so bile stabilne pri 4,7 odstotka.
Vse to se dogaja v okolju, kjer Narodna banka Srbije (NBS) že več kot leto dni ohranja referenčno obrestno mero na 5,75 odstotka. Po poročanju portala Bloomberg Adria NBS tudi na januarski seji ni spremenila ključne obrestne mere, čeprav se je inflacija v zadnjih mesecih leta 2025 upočasnila na 2,7 odstotka. Povprečna letna inflacija v Srbiji je leta 2025 znašala 3,8 odstotka, kar je sicer opazno manj kot v prejšnjih letih, a še vedno dvakrat toliko kot v evrskem območju. Mednarodni denarni sklad pričakuje, da se bo srbska inflacija leta 2026 znižala na 3,3 odstotka.
Kljub razmeroma visoki referenčni obrestni meri pa se kreditna rast ne upočasnjuje. Rastoče plače, stabilna zaposlenost in naložbe, povezane s projektom Expo 2027, spodbujajo povpraševanje tako pri podjetjih kot pri gospodinjstvih. Ekonomist z beograjske ekonomske fakultete Dejan Šoškić je v pogovoru za portal Biznis.rs opozoril, da se inflacija umirja bolj zaradi šibke gospodarske aktivnosti kot zdravega gospodarskega okrevanja, kar po njegovem mnenju nakazuje stagnacijo kupne moči širšega prebivalstva, kljub ugodnim kreditnim statistikam.
Za slovensko gospodarstvo je srbski kreditni trg zanimiv zlasti v kontekstu lastniških vezi. Več slovenskih bank in zavarovalnic je prisotnih na srbskem trgu, dinamika zadolževanja tamkajšnjih gospodinjstev in podjetij pa posredno vpliva tudi na njihove bilance. S skupnim bančnim dolgom, ki presega 37 milijard evrov, Srbija ostaja eden od najhitreje rastočih kreditnih trgov v regiji.
