Operativna licenca ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAC), ki srbski naftni družbi NIS omogoča nadaljnje poslovanje, poteče v petek, 20. februarja. Gre za že tretje podaljšanje, odkar so sankcije proti NIS-u oktobra lani dejansko začele veljati, zato je pozornost energetskih trgov v regiji usmerjena na Washington.
NIS je 12. februarja vložil prošnjo za novo podaljšanje. Le nekaj dni pozneje se je v Budimpešti mudil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je na skupni novinarski konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom neposredno omenil nakup NIS-a s strani madžarskega MOL-a. Orbán je potrdil, da je prevzem NIS-a del širšega energetskega dogovora med državama, Rubio pa je dal jasno vedeti, da Washingtonova naklonjenost Budimpešti temelji na osebnem odnosu med Orbánom in predsednikom Trumpom.
Bojan Stanić iz srbske Gospodarske zbornice je za agencijo Tanjug ocenil, da bo licenca podaljšana prav zaradi neposrednih stikov med Washingtonom in Budimpešto, kupoprodajna pogodba za ruski delež v NIS-u pa bo predvidoma podpisana do 24. marca. Dodal je, da bo rok v skrajnem primeru podaljšan, a si obe strani prizadevata zaključiti posel pred madžarskimi volitvami 12. aprila, saj ima Orbán odkrito podporo Washingtona. Jelica Putniković, glavna urednica srbskega portala Energija Balkana, je za isti medij poudarila, da je podaljšanje licence politična odločitev in da Rubiojev obisk v Budimpešti nedvoumno potrjuje, da Washington sprejema MOL kot kupca.
Ameriški urad OFAC je že decembra izdal ločeno dovoljenje, ki delničarjem NIS-a dopušča pogajanja o spremembi lastniške strukture do 24. marca. V januarju sta MOL in Gazprom Neft podpisala zavezujoče pismo o nameri za prevzem 56,15-odstotnega ruskega deleža. Srbija namerava ob tem povečati svoj delež za pet odstotnih točk, s čimer bi presegla tretjino glasovalnih pravic, v pogajanjih pa po poročanju Interfaxa sodeluje tudi naftna družba ADNOC iz Združenih arabskih emiratov.
NIS je edina srbska družba, ki se ukvarja z raziskovanjem in pridobivanjem ogljikovodikov, njene rafinerije v Pančevu pa pokrivajo levji delež srbskega trga naftnih derivatov. Omrežje več kot 400 bencinskih servisov sega tudi v Bosno in Hercegovino, Bolgarijo in Romunijo. Od januarja 2025, ko je bil NIS uvrščen na ameriški seznam sankcioniranih subjektov (SDN), je družba delovala pod zaporednimi začasnimi licencami. Novembra lani je rafinerija v Pančevu za krajši čas ustavila proizvodnjo, potem ko je hrvaški JANAF zaradi sankcij prekinil dobavo nafte.
Stanić je ocenil, da tudi v primeru nepodaljšanja ne bi prišlo do drastičnih ukrepov, kot je prisilna uprava. Srbija bi se po njegovem mnenju oprla na strateške rezerve, ki so bile v vmesnem času občutno okrepljene, in povečan uvoz, s čimer bi zagotovila nemoteno oskrbo z naftnimi derivati. Putnikovićeva je dodala, da je država od jeseni nabavila precejšnjo količino surove nafte in derivatov, kar bi srbskemu trgu omogočilo nemoten pretok za dva do tri mesece. Opozorila pa je na vprašanje, o katerem v Beogradu zaenkrat nihče ne govori na glas, in sicer kaj se zgodi, če OFAC marca zavrne MOL kot kupca.
Na cene goriv v Srbiji prevzem po oceni obeh sogovornikov ne bi znatno vplival. Beograd namerava ohraniti mehanizem določanja najvišjih maloprodajnih cen, končni učinek pa bo po besedah Putnikovićeve odvisen od cen surove nafte in derivatov na Sredozemlju ter od geopolitičnih razmer, zlasti od izida pogajanj med ZDA in Iranom ter razmer na Bližnjem vzhodu.
