Srednja in vzhodna Evropa bo tudi letos med najhitreje rastočimi deli stare celine. Po ocenah bančne skupine UniCredit naj bi se gospodarska rast v večini držav regije gibala med dvema in 3,3 odstotka, kar je občutno več kot v evrskem območju. Med državami, ki ohranjajo ugodnejšo rastno dinamiko, je tudi Slovenija, kjer naj bi se rast letos povzpela nad dva odstotka.
Takšen razkorak med srednjo in vzhodno Evropo ter jedrom evrskega območja ni novost, a po obdobju visoke inflacije, dragih energentov in šibke industrijske aktivnosti znova dobiva težo. Medtem ko bo evrsko območje letos po ocenah Unicredita raslo med enim in poldrugim odstotkom, države vzhodnega dela EU ostajajo bližje rasti, ki jo podjetja in gospodinjstva tudi dejansko občutijo.
Domače povpraševanje je ključni pogon
Po besedah Unicreditovega višjega ekonomista za srednjo in vzhodno Evropo Maura Giorgia Marrana bo tudi letos glavni motor rasti domače povpraševanje. Gospodinjstva v regiji izkoriščajo kombinacijo rasti realnih plač, umirjanja inflacije in razmeroma tesnega trga dela. To se neposredno preliva v višjo potrošnjo, ki ostaja stabilnejša kot v zahodni Evropi.
Za regijo je značilno, da okrevanje potrošnje poteka hitreje kot v evrskem jedru, kjer so gospodinjstva bolj previdna in močneje obremenjena z visokimi stroški stanovanj ter dolgoročnimi krediti. V srednji in vzhodni Evropi se učinek nižjih inflacijskih pritiskov in višjih plač hitreje pozna v dejanski porabi.
Naložbe, krediti in evropska sredstva
Drugi pomemben dejavnik rasti bo letos okrepljena investicijska dejavnost. Unicredit pričakuje, da bodo nižje obrestne mere postopno spodbudile tako podjetniške naložbe kot kreditno aktivnost v zasebnem sektorju. Ob tem pomembno vlogo še naprej igra črpanje evropskih sredstev, ki v večini držav regije predstavlja ključen vir javnih in zasebnih investicij.
Čeprav se bodo po letu 2026 prilivi evropskih sredstev začeli umirjati, v Unicreditu ocenjujejo, da bo ta učinek nadomestilo okrevanje zunanjega povpraševanja. Ključno vlogo bo pri tem imela Nemčija, kjer naj bi se letos začeli izvajati novi fiskalni spodbujevalni ukrepi. Nemško gospodarstvo ostaja osrednji izvozno-industrijski partner večine držav srednje in vzhodne Evrope, zato se njegov zagon hitro prelije tudi v regijo.
Slovenija v skupini stabilnih, ne pa izstopajočih
Slovenija se po Unicreditovih ocenah umešča v skupino držav z zmerno, a stabilno rastjo nad dvema odstotkoma. To je več kot v povprečju evrskega območja, a manj kot v najbolj dinamičnih delih regije. Razlika je predvsem v strukturi gospodarstva: Slovenija je bolj vpeta v jedro evrskega območja in s tem bolj izpostavljena nihajem nemške industrije, hkrati pa manj izkorišča potenciale hitrejše konvergence, značilne za vzhodnejše članice EU.
Za Slovenijo to pomeni, da ohranja relativno varno pozicijo, a brez strukturnih reform in višjih investicij v produktivnost težko naredi razvojni preskok, o katerem se v regiji veliko govori.
Premoženje gospodinjstev in vloga bank
Zanimiv trend, na katerega opozarja Unicredit, je spreminjanje varčevalnih in naložbenih navad gospodinjstev v regiji. Finančno premoženje na prebivalca se je v zadnjih dveh desetletjih povečalo skoraj petkrat, vendar še vedno dosega le okoli 30 odstotkov ravni zahodne Evrope. Po ocenah Unicredita je bilo v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer je skupina prisotna, lani upravljanega približno 133 milijard evrov premoženja.
To pomeni velik potencial, a tudi izziv. Banke imajo ključno vlogo pri usmerjanju teh prihrankov v produktivne naložbe, zlasti v mala in srednje velika podjetja, ki ostajajo hrbtenica regionalnega gospodarstva. Po Marranovih besedah bo pri tem odločilno t. i. pametno bančništvo, ki je kombinacija digitalnih rešitev, osebnega svetovanja in močne lokalne prisotnosti.
Preberite več:
Srednja in vzhodna Evropa tako tudi letos ostaja ena najhitreje rastočih regij v Evropi. A prednost pred zahodom ni zagotovljena za vedno. Ko se bo evropski denar začel umikati, bodo v ospredje stopili produktivnost, kakovost naložb in sposobnost držav, da zadržijo kapital in ljudi. Slovenija ima pri tem dobro izhodišče.
