Cene nafte so se v sredo po tem, ko so v prejšnji trgovalni seji dosegle najnižje ravni v zadnjih mesecih, stabilizirale. Vseeno ostajajo pod pritiskom zaradi načrtov velikih proizvajalcev za povečanje proizvodnje v aprilu ter ameriških carin na Kanado, Mehiko in Kitajsko.
Terminske pogodbe za nafto brent so se zvišale za šest centov oziroma 0,1 odstotka na 71,10 dolarja za sodček. Ameriška surova nafta West Texas Intermediate (WTI) je padla za 24 centov oziroma 0,4 odstotka na 68,02 dolarja za sodček.
Med prejšnjo trgovalno sejo so bile pogodbe sklenjene blizu večmesečnih najnižjih ravni, saj jih je bremenila skrb, da bi ameriške carine in povračilni ukrepi prizadetih držav lahko upočasnili gospodarsko rast in zmanjšali povpraševanje po gorivu, poroča Reuters.
“Neugodno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ustvarja dvojni pritisk, saj negotovosti glede carin predstavljajo tveganje za globalno rast, s tem pa tudi za povpraševanje po nafti,” je dejal Yeap Jun Rong, tržni strateg pri IG.
“OPEC+ ostaja na poti povečanja proizvodnje v aprilu, medtem ko optimizem glede možne rešitve konflikta med Ukrajino in Rusijo kaže možnosti za vrnitev ruskih dobav na trg,” je dodal.
Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) in njeni zavezniki, vključno z Rusijo – skupina, znana kot OPEC+ – so se v ponedeljek odločili za prvo povečanje proizvodnje od leta 2022.
Preberite več:
Z aprilom bodo proizvodnjo povečali za 138.000 sodčkov dnevno, kar je prvi korak v smeri načrtovanih mesečnih zvišanj, s katerimi bodo postopoma ukinili zmanjšanje za skoraj šest milijonov sodčkov dnevno – nova kvota ustreza približno šestim odstotkom globalnega povpraševanja.
Samooklicano trgovinsko vojno ameriškega predsednika Donalda Trumpa ekonomisti vidijo kot “zagotovilo” za manj delovnih mest, počasnejšo rast in višje cene, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje. Nižja gospodarska rast bo verjetno vplivala na porabo goriva v največjem svetovnem potrošniku nafte.
