V Sloveniji populacije velikih zveri ostajajo stabilne, kažejo najnovejša poročila monitoringa volka in rjavega medveda. Podatki ministrstva za naravne vire in prostor kažejo, da je varstvo volka uspešno, medtem ko se populacija medveda dolgoročno povečuje, čeprav se v zadnjih letih upravlja z načrtnim omejevanjem številčnosti.
V obdobju 2024-2025 je bilo v Sloveniji zaznanih 16 volčjih tropov, od tega dva čezmejna, ki jih država deli s Hrvaško. V enajstih tropih je bila potrjena reprodukcija, pri petih pa status ni bil določen. Velikost slovenske populacije volka je ocenjena na približno 147 osebkov, z intervalom med 129 in 172 živalmi. Dejansko je bilo v okviru genetskega monitoringa zaznanih 113 različnih osebkov.
Zanimiv razvoj predstavlja nastanek novega tropa na Pohorju. Na tem območju stalne prisotnosti volkov niso zabeležili že več desetletij, zadnji podatki segajo v leto 1956. Populacija volka je od leta 2010 postopno rasla do sezone 2019-2020, nato pa se je stabilizirala. Zadnji podatki nakazujejo novo širjenje predvsem zaradi prostorskega širjenja populacije.
Populacija medveda blizu tisoč osebkov
Podobno pomemben je tudi monitoring rjavega medveda. Genetska analiza kaže, da je bilo konec leta 2023 v Sloveniji najmanj 737 medvedov. Spomladanska številčnost populacije za leto 2025 je ocenjena na približno 954 osebkov. Gre za najvišjo letno številčnost, saj ocena vključuje tudi mladiče, ki se skotijo pozimi.
V zadnjih desetletjih je populacija medveda večinoma rasla. V zadnjih letih pa država z načrtovanim upravljanjem populacijo postopoma zmanjšuje proti ciljni spomladanski številčnosti okoli 800 osebkov. Ta prag je bil določen kot ravnovesje med ohranjanjem vrste in zmanjševanjem konfliktov med medvedi in ljudmi.
Ključna je povezljivost habitatov
Poročila opozarjajo tudi na pomen povezanosti habitatov. Volkovi in medvedi v Sloveniji predstavljajo del širše dinarske in alpske populacije. Pri volkovih je za dolgoročno stabilnost ključna povezava z dinarsko populacijo na Hrvaškem in z alpsko populacijo v Italiji ter Avstriji.
Pri medvedih pa je pomembna predvsem prehodnost prostora. Ena največjih ovir za premikanje živali ostaja avtocesta Ljubljana-Koper, ki otežuje prehajanje med Dinaridi in Alpami. Strokovnjaki zato kot pomemben ukrep izpostavljajo gradnjo ekoduktov oziroma prehodov za velike živali.
Preberite več:
Slovenija sicer velja za eno redkih evropskih držav, kjer so populacije velikih zveri dolgoročno stabilne in dobro upravljane, kar omogoča sobivanje človeka in prostoživečih živali v istem prostoru.
En odgovor
Tisoč medvedov v tako majhni državi. Za nekatere je to uspeh, za kmete, ki živijo z njimi, pa vsakdanja skrb.