Starbucks je letos zaprl približno 400 lokalov po Združenih državah Amerike v okviru programa prestrukturiranja v vrednosti milijarde dolarjev, poroča CNN. Največji udarec je doživel New York, kjer je verižni kavni velikan zaprl 42 lokacij oziroma 12 % vseh enot v mestu. Po podatkih newyorškega think-tanka Center for Urban Future je Starbucks na Manhattnu izgubil vodilni položaj in ga prepustil tekmcu Dunkin’.
Novi izvršni direktor Brian Niccol, ki je lani prešel iz verige Chipotle z nalogo oživitve poslovanja, opušča strategijo kavarn na vsakem vogalu. Poleg newyorških zaprtij je veriga zaprla več kot 20 lokacij v Los Angelesu, 15 v Chicagu, sedem v San Franciscu, šest v Minneapolisu in pet v Baltimoru.
Poslovni model, ki je temeljil na gosti mreži kavarn za zaposlene na poti v službo, po oceni analitikov ne deluje več. Pritisk ustvarjajo močna konkurenca, razširjenost dela na daljavo in naraščajoči operativni stroški. Starbucks je izvedel revizijo več kot 18.000 lokacij v ZDA in Kanadi ter zaprl enote s slabimi rezultati ali neustreznimi standardi, je sporočil tiskovni predstavnik podjetja.
Niccol zdaj repozicionira Starbucks kot tako imenovani tretji prostor med domom in službo, kjer se gostje zadržujejo dlje časa. Za leto 2026 je napovedano odprtje novih in prenova obstoječih lokacij s prenovljenim dizajnom, ki naj bi bolje odražal identiteto blagovne znamke.
Starbucks, ustanovljen leta 1971 v Seattlu, upravlja več kot 35.000 kavarn v 80 državah in je z letnimi prihodki nad 35 milijard dolarjev največja kavna veriga na svetu.
En odgovor
Dunkin’ je prehitel Starbucks na Manhattnu. To je kot če bi McDonald’s izgubil vodstvo v hitri prehrani. Problem ni v kavi, problem je v poslovnem modelu: ko ljudje delajo od doma, ne potrebujejo kavarne na poti v pisarno. 400 zaprtih lokacij in milijarda dolarjev za prestrukturiranje, zdaj pa novi direktor govori o “tretjem prostoru” med domom in službo. Ampak če so se navade spremenile, ali se bodo sploh vrnile? Niccol je prišel iz Chipotleja, ki ima povsem drugačen model. Vprašanje je, ali lahko premijski koncept preživi v času, ko vsi režejo stroške.