Petčlanska razvojna ekipa, 60 kvadratnih metrov pisarne ali coworking, skupni strošek dela, davek na dobiček in registracija podjetja. Pet kategorij, štiri mesta in konkretne številke. Ljubljana je med njimi najdražja, a razkoraka ni enostavno razložiti brez konteksta.
Najemnina za pisarniške prostore razreda A v Ljubljani se giblje med 16 in 20 evri na kvadratni meter mesečno, za sekundarno lokacijo pa med 8 in 15 evri. Za 60 kvadratnih metrov na solidni lokaciji to pomeni nekje med 960 in 1.200 evrov mesečno.
Coworking je cenejša alternativa. Poligon, eden najpomembnejših coworking prostorov v Ljubljani, zaračuna 95 evrov za cel mesec dostopa. Za pet sedežev to znese 475 evrov, kar je bistveno pod ceno najema klasične pisarne.
V Zagrebu so pisarniške najemnine nekoliko nižje, v razponu 10 do 15 evrov na kvadratni meter za kakovostne prostore v centru mesta. Impact Hub Beograd zaračuna 150 evrov za mesečno polno članstvo, kar za pet oseb znese 750 evrov, toda za navaden najem poslovnega prostora v Beogradu veljajo cene med 16 in 30 evri na kvadratni meter za poslovne stavbe v centru, pri čemer je ponudba prostora za manjše ekipe bistveno bolj raznolika kot v Ljubljani. V Bratislavi so pisarniška najemnina pri podobnih pogojih primerljiva z Ljubljano ali nekoliko višja v premium segmentu, pri 15 do 20 evrih na kvadratni meter.
Plača programerja
Povprečna bruto plača v Sloveniji je julija 2025 znašala 2.517 evrov, večina razvijalcev pa zasluži 30 do 50 odstotkov več od tega povprečja. Za večino programerjev računalniških aplikacij v Sloveniji se plače gibljejo med 1.966 in 4.191 evri bruto mesečno v letu 2025, mediana pa je okrog 3.500 evrov.
V Zagrebu je tipično razpon za izkušenega razvijalca med 2.300 in 3.800 evri bruto mesečno, za seniorje v boljših podjetjih pa do 4.500 evrov. V Bratislavi se plače razvijalcev gibljejo okrog 2.160 evrov bruto mesečno kot mediana, pri čemer zgornji kvartil dosega 2.310 evrov. Bratislava je tako med primerjanimi mesti najcenejša lokacija za najemanje IT kadra. V Beogradu je razpon za izkušenega razvijalca med 1.500 in 2.800 evri bruto mesečno, odvisno od podjetja in projektov.
Skupni strošek dela za delodajalca
Bruto plača ni skupni strošek dela. Prispevki delodajalca in davčna obremenitev povišajo dejanski strošek.
V Sloveniji dohodniški davek in prispevki delodajalca skupaj predstavljajo 54 odstotkov celotne davčne obremenitve dela. Za programerja z 3.500 evri bruto mesečno skupni strošek delodajalca znaša okrog 3.850 do 4.000 evrov, ko se prištejejo prispevki delodajalca za pokojninsko, zdravstveno in nezaposlitveno zavarovanje v skupni višini okrog 16 odstotkov bruto plače.
Na Hrvaškem je sistem prispevkov razmeroma pregleden: za neto plačo 1.500 evrov delodajalec skupaj nameni okrog 2.513 evrov. Delodajalci na Slovaškem nosijo med vsemi štirimi mesti najvišje stroške socialnih prispevkov, ki znašajo okrog 29 odstotkov plače. Srbija ima najnižjo skupno davčno obremenitev dela med primerjanimi mesti, s konkurenčno ravno stopnjo davka od dobička 15 odstotkov in manjšim obsegom prispevnih obveznosti.
Davek na dobiček
| Mesto | Stopnja davka na dobiček (2025) |
|---|---|
| Ljubljana | 22 % (začasno do 2028) |
| Zagreb | 10 % (do 1 mio EUR prihodkov) |
| Beograd | 15 % |
| Bratislava | 24 % |
Na Hrvaškem velja diferencirana stopnja: 10 odstotkov za prihodke do milijona evrov in 18 odstotkov nad to mejo, kar je ugodno za mala in srednja podjetja. V Sloveniji velja enotna stopnja 22 odstotkov, ki je zakonsko določena do leta 2028. Slovenija je stopnjo začasno zvišala s prejšnjih 19 na 22 odstotkov za financiranje poplavne obnove, Slovaška pa je lani stopnjo prav tako zvišala, in sicer z 21 na 24 odstotkov.
Za startup, ki v prvih dveh do treh letih ne ustvarja dobička, ta številka ni ključna. Ko pa začne podjetje ustvarjati dobičke, Beograd in Zagreb ponujata bistveno ugodnejše pogoje.
Registracija podjetja
Registracija d.o.o. v Sloveniji prek portala SPOT traja manj kot tri dni in je brezplačna. Če so izpolnjeni pogoji za spletno registracijo, ni nobenih stroškov, sicer pa pri notarju med 300 in 500 evri.
Na Hrvaškem je postopek daljši, tipično pet do sedem dni, s stroški pri notarju v razponu 200 do 400 evrov. V Srbiji traja registracija pri Agenciji za privredne registre (APR) tri do pet delovnih dni s stroški okrog 100 do 150 evrov. Na Slovaškem je postopek v digitalnem sistemu hitrejši, v enem do dveh dneh, s stroški okrog 150 evrov.
Skupni mesečni strošek za pet oseb
Ob predpostavki: 60 m² pisarne ali enakovredni coworking za 5 delovnih mest, povprečna bruto plača razvijalca, vsi prispevki delodajalca.
| Ljubljana | Zagreb | Beograd | Bratislava | |
|---|---|---|---|---|
| Pisarna 60 m² (€/mes) | 900–1.200 | 700–900 | 500–700 | 800–1.100 |
| Bruto plača razvijalca (median) | 3.500 | 3.000 | 2.000 | 2.160 |
| Skupni strošek dela x5 | ~20.000 | ~16.500 | ~10.500 | ~14.000 |
| Davek na dobiček | 22 % | 10/18 % | 15 % | 24 % |
| Registracija podjetja | 0–500 € / do 3 dni | 200–400 € / 5–7 dni | 100–150 € / 3–5 dni | ~150 € / 1–2 dni |
| Skupaj mes. (delo + prostor) | ~21.000 € | ~17.400 € | ~11.200 € | ~15.100 € |
Beograd je na papirju najcenejši. Toda treba je upoštevati, da Srbija ni članica EU, kar za startupu, ki načrtuje zbiranje tveganega kapitala ali vstop na evropski trg, prinaša dodatne regulatorne in pravne stroške, ki jih v tabeli ni.
Ljubljana je najdražja, a ima prednost neposrednega dostopa do EU trga, visokoizobraženega kadra in stabilnega pravnega okolja. Večina razvijalcev v Sloveniji še vedno zasluži 30 do 50 odstotkov več od slovenskega povprečja, kar kaže na to, da IT kader ostaja dobro plačan in iskán.
Zagreb združuje EU članstvo z relativno nizko davčno stopnjo na dobiček za manjša podjetja in nižjimi plačami kot Ljubljana, kar ga uvršča med pragmatično sredino v tej primerjavi.
Bratislava je draga glede davka na dobiček in prispevkov delodajalca, toda Slovaška zagotavlja dostop do EU, dobro infrastrukturo in v nekaterih sektorjih ugodne investicijske spodbude.
Za startup brez dobička v prvih treh letih je razlika med Beogradom in Ljubljano skoraj 10.000 evrov mesečno oziroma 120.000 evrov letno. To ni zanemarljivo. Ko pa se podjetje stabilizira, nastanejo pravi poslovni razlogi, ki so zunaj tabele.
