Stečaji v Sloveniji rastejo štirikrat hitreje od evropskega povprečja

Eurostat je objavil podatke o registracijah in stečajih podjetij za tretje četrtletje leta 2025. Slovenija ima stabilen rast novih podjetij, a tudi dramatično pospešitev stečajev – 23,4 odstotka več kot pred letom dni.

V celotni Evropski uniji je bilo v tretjem četrtletju odprtih 4 odstotke več podjetij kot v prejšnjem četrtletju. Stečaji so hkrati narasli za 4,4 odstotka. Letni podatki kažejo, da ima EU danes 11,7 odstotka več registriranih podjetij kot leta 2021, a tudi 77,4 odstotka več stečajev.

Podjetja se odpirajo, a tudi zaprejo v rekordnem številu. Škarje se odpirajo že dve leti.

Slovenija se je v tretjem četrtletju znašla na indeksu 112,7 za nove registracije. Če je leto 2021 baza z vrednostjo 100, potem je 112,7 rast za 12,7 odstotka v štirih letih. Letna rast je 4,3 odstotka, kar je malce bolje od povprečja Unije.

Težava so stečaji. Indeks je na 109,6. To pomeni skoraj 10 odstotkov več propadlih podjetij kot leta 2021. A resnična težava je tempo – rast za 23,4 odstotka letno. To je skoraj štirikrat hitreje kot v preostali Evropi, kjer je povprečje 6 odstotkov.

Konkretno: od sto podjetij, ki so obstajala leta 2021, jih devet več ne obstaja. In tempo se povečuje – prvo četrtletje letos je pokazalo rast stečajev za 16 odstotkov, drugo 19 odstotkov, tretje že 23 odstotkov.

Večina podjetij, ki propadajo, so izvozniki, ki delajo za nemško tržišče. Berlin je v recesiji, industrijska proizvodnja pada, naročila upadajo. Slovensko gospodarstvo to občuti neposredno – tretjina izvoza gre v Nemčijo. Proizvajalci avtomobilskih delov, elektronskih komponent, polproizvodov prvi izgubijo posle.

Lansko povečanje minimalnih plač in novih socialnih prispevkov je dodatno zmanjšalo profitne marže. Podjetja, ki so delovala na pet-šest odstotkov dobička, so zdaj v minusu.

Hrvaška najboljša, Avstrija najslabša

Zagreb ima indeks registracij 129,8 – skoraj 30 odstotkov več novih podjetij kot leta 2021. A še pomembneje: stečaji so na 80,9, kar pomeni 19 odstotkov manj bankrotov kot pred štirimi leti. Padec je 15,9 odstotka letno.

Hrvaška je med pandemijo poenostavila postopke, skrajšala roke, digitalizirala procese. Danes ima najboljšo bilanco v regiji in eno najboljših v celotni Evropi.

Avstrija kaže nasprotno sliko. Nova podjetja se komaj odpirajo – indeks 91,7 pomeni 8,3 odstotka manj registracij kot leta 2021. Stečaji so tretji najvišji v EU z indeksom 225,8. Samo Grčija in Madžarska imata slabše stanje.

Dunaj se sooča s kombinacijo visoke cene energije, rigidnega trga dela in politične krize, ki traja že osem mesecev. Avstrijsko podjetje ima danes 25-30 odstotkov več operativnih stroškov kot nemška konkurenca, a prodaja na istem tržišču.

Italija ima drugačen problem. Indeks registracij je 97,4 – pomeni manj novih podjetij kot leta 2021. To je edino veliko gospodarstvo z negativno rastjo. Rim ima preveč postopkov, preveč dovoljenj, preveč časa. Mladi ljudje z idejami odhajajo v Berlin ali Pariz.

Francija podvojila stečaje

Pariz ima najboljšo rast registracij med velikimi gospodarstvi – indeks 116,2, rast za 11,4 odstotka letno. Macron je poenostavil postopke, skrajšal roke, digitaliziral dokumentacijo. Odpreti podjetje v Franciji zdaj traja tri dni namesto tri tedne.

A stečaji so se podvojili. Indeks 257,4 pomeni, da danes propade 2,6-krat več podjetij kot leta 2021. Francija je druga v Evropi po številu bankrotov, takoj za Grčijo.

Lahko je odpreti podjetje, težko ga je obdržati. Stroški dela niso bistveno padli, banke so zaostrile pogoje kreditiranja, kupna moč stagnira. Mladi ljudje začenjajo posle, ker je administrativno lahko, a jih zapirajo, ker niso pripravljeno računali stroškov in tveganj.

Nemčija gre po podobni poti. Indeks registracij je 113,4, rast za 8,5 odstotka letno. A stečaji rastejo 9,5 odstotka. Berlin je v tehnični recesiji že tri četrtletja, industrijska proizvodnja pada, naročila upadajo. Nemški “Mittelstand” – mala in srednja podjetja, ki so steber gospodarstva – prvič po letu 2009 množično zapira vrata.

Grčija sedemkrat več stečajev

Atene imajo najekstremnejši primer v Evropi. Na eni strani indeks registracij 153,7 – drugi najvišji v EU. Na drugi strani indeks stečajev 672,6 – kar je sedemkrat več kot leta 2021.

Razlog je odloženo soočenje s krizo. Grška vlada je vzdrževala moratorije na stečaje do konca leta 2022. Podjetja, ki bi morala propasti med pandemijo in dolžniško krizo, propadajo zdaj. Poleg tega nova podjetja, odprta med pandemijo, niso bila pripravljena na normalno tržno okolje.

Rezultat: najvišje število bankrotov v celotni Evropi, skoraj dvakrat več kot druga Madžarska, ki je na indeksu 347,4.

Danska najnižja, Malta nič

Köbenhavn ima indeks registracij 74,6 – najnižji v Evropi. To pomeni četrtino manj novih podjetij kot leta 2021. Norveška (81,1) in Švedska (88,6) sta takoj za njo.

Stečaji so pri tem nizki. Eno tumačenje: zrelo tržišče, kjer se podjetja odpirajo samo z realnimi načrti, zato večina preživi. Drugo: prereglulirano in nasičeno tržišče, kjer ni prostora za nove igralce.

Malta formalno ima nič stečajev – edina država v EU. A to bolj govori o specifičnem pravnem okviru kot o zdravju gospodarstva.

Srbija zunaj evidence

Od desetih četrtletnih obdobij, ki jih zajema poročilo – od drugega četrtletja 2023 do tretjega četrtletja 2025 – ima Srbija podatke samo za eno četrtletje. To je drugo četrtletje leta 2024: indeks registracij 115,3, stečaji 107,4. Obe številki sta solidni, v rangu Slovenije.

A brez kontinuitete podatki ne pomenijo ničesar. Ni načina, da bi videli trend, primerjali z drugimi obdobji, analizirali razvoj.

Črna Gora, Severna Makedonija, Albanija – nobena ni članica EU – redno dostavljajo popolne četrtletne podatke. Imajo administrativno zmogljivost. Beograd ne dostavi, zato Srbija ostaja nevidna v investicijskih analizah in primerjalnih študijah.