Samostojni podjetniki, ki zapirajo dejavnost, ne prehajajo v d.o.o., kažejo podatki bonitetne hiše CompanyWall. V letu 2022 je bilo v Sloveniji izbrisanih 12.507 samostojnih podjetnikov. Dve leti pozneje jih je dejavnost zaprlo 17.711. Število novih d.o.o. v istem obdobju ni naraslo, celo nekoliko se je zmanjšalo.
Državni zbor je novembra 2025 sprejel že drugo reformo sistema normiranih odhodkov v enem letu. Januarja so pragovi za vstop in obstanek v sistemu padli s 100.000 na 60.000 evrov za polne normirance in s 50.000 na 30.000 evrov za popoldance. Novembra so jih zakonodajalci dvignili nazaj, tokrat na 120.000 oziroma 50.000 evrov. Poslanec Tine Novak je med parlamentarno razpravo sistemsko poseganje v pravila označil kot pristop s kladivom namesto s skalpelom.
V letu 2024 je bilo na novo registriranih 20.056 samostojnih podjetnikov, le malenkost več kot leto prej. Registracije stagnirajo, brisanja naraščajo. Neto rast števila s.p. se je s 6.761 v letu 2022 zmanjšala na 2.345 v letu 2024.
Če bi podjetniki množično prehajali iz s.p. v d.o.o., bi se to poznalo pri registracijah novih družb. Število novih d.o.o. je v letu 2022 znašalo 3.723, v letu 2024 pa 3.549. Število izbrisov d.o.o. ostaja stabilno, med 2.300 in 2.700 letno.
Konec leta 2024 je bilo v Sloveniji aktivnih 107.202 samostojnih podjetnikov in 73.211 družb z omejeno odgovornostjo. Decembra 2025 je aktivnih s.p. že 123.190, aktivnih d.o.o. pa 76.796.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarja, da nenehno spreminjanje pravil otežuje poslovanje. Predsednik Blaž Cvar je ob novembrski reformi poudaril, da predlog zakona pri obrtnikih sproža veliko več vprašanj kot odgovorov. Davčni svetovalec Ivan Kranjec iz podjetja CMS je za Forbes Slovenija pojasnil, da ureditev spreminjajo mesec dni pred koncem leta in brez kakršnekoli utemeljitve javnega interesa.
| Gibanje števila s.p. in d.o.o. v Sloveniji 2022–2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Samostojni podjetniki (s.p.) | ||||||
| Leto | Registracije | Izbrisi | Neto | Aktivni 31. 12. | ||
| 2022 | 19.268 | 12.507 | +6.761 | 83.388 | ||
| 2023 | 19.719 | 14.790 | +4.929 | 94.355 | ||
| 2024 | 20.056 | 17.711 | +2.345 | 107.202 | ||
| Sprememba | +4,1 % | +41,6 % | – | – | ||
| Družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) | ||||||
| Leto | Registracije | Izbrisi | Neto | Aktivni 31. 12. | ||
| 2022 | 3.723 | 2.669 | +1.054 | 66.247 | ||
| 2023 | 3.689 | 2.700 | +989 | 69.754 | ||
| 2024 | 3.549 | 2.372 | +1.177 | 73.211 | ||
| Sprememba | –4,7 % | –11,1 % | – | – | ||
| ||||||
Pri prehodu iz s.p. v d.o.o. so razlike velike. Samostojni podjetnik lahko prosto razpolaga z denarjem na poslovnem računu, a odgovarja z vsem osebnim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo zahteva ustanovitveni kapital 7.500 evrov in omejuje odgovornost na vložena sredstva. Obdavčitev dobička d.o.o. od leta 2024 znaša 22 odstotkov, pri izplačilu dividende fizični osebi pa se obračuna še 25 odstotkov davka, skupaj 37,75 odstotka.
Normiranci plačujejo 20-odstotni davek od davčne osnove, ki jo izračunajo z upoštevanjem 80-odstotnih normiranih odhodkov pri najnižjih prihodkih. Novela iz novembra 2025 uvaja progresivno obdavčitev: nad davčno osnovo 72.000 evrov za polne normirance oziroma 33.000 evrov za popoldance se davčna stopnja dvigne na 35 odstotkov. Zakon določa tudi petletno obdobje za ponovni vstop v sistem po izstopu.
Preberite več:
Tisti, ki presežejo pragove ali se ne želijo prilagajati, poslovanje zapirajo in ne odpirajo d.o.o.
V analizi smo uporabili podatke bonitetne hiše CompanyWall.














15 Odgovora
Imam s.p. 18 let. Problem ni davek sam po sebi, ampak dejstvo, da se pravila spreminjajo dvakrat letno. Kako naj planiram investicijo, če ne vem, kakšna bo obdavčitev čez pol leta? Stabilnost je vredna več kot nizka stopnja
Zanimiv podatek, ki ga večina spregleda: število novih d.o.o. se ni povečalo. To pomeni, da ljudje ne bežijo v drugo pravno obliko – preprosto zapirajo posle in odhajajo. Vprašanje ni več, katera davčna stopnja je pravična, ampak koliko podjetnikov bo čez pet let sploh še ostalo
Podatki kažejo, da neto rast s.p. pada – s 6.761 na 2.345 v dveh letih. To ni le davčna zgodba. To je zgodba o tem, da postaja biti sam svoj šef v Sloveniji vse manj privlačno. Morda bi bilo vredno pogledati, zakaj ljudje sploh začenjajo s.p. – in zakaj prenehajo.
Prehod iz s.p. v d.o.o. ni enostaven: 7.500 evrov kapitala, dvojna obdavčitev dobička in dividend, več birokracije. Za frizerja ali inštruktorja z 40.000 evrov letnega prometa to nima smisla. Potrebujemo vmesno rešitev, ne pa izbiro med dvema ekstremoma
Zanimivo, kako se v Sloveniji podjetništvo počasi spreminja v hobi za pogumne, ne pa v normalno karierno pot. Moj oče je imel s.p. 30 let in nikoli ni razmišljal o zapiranju. Jaz imam s.p. 5 let in razmišljam o tem vsak januar
42 odstotkov več izbrisov. Medtem ko se vsi sprašujejo, zakaj mladi nočejo delati, nihče ne vpraša, zakaj nočejo več biti podjetniki. Odgovor je preprost: za enak denar in manj stresa se raje zaposlim in imam prost vikend
Kot je nekdo rekel – s kladivom namesto s skalpelom. Normirani sistem je bil namenjen za enostavno obdavčitev malih podjetnikov. Zdaj je postal politično igrišče. Kdor hoče resne reforme, naj najprej posluša tiste, ki vsak mesec izdajo račun in plačajo prispevke.
Glejte pozitivno: manj s.p. pomeni manj konkurence za tiste, ki ostanemo. Čez deset let bomo frizerji in vodovodarji zaračunavali kot odvetniki. Povpraševanje in ponudba, pravi trg
Januarja spustijo prag na 60 tisoč, novembra dvignejo na 120 tisoč. Dve reformi v enem letu, popolnoma nasprotni. Poslanec pravilno reče – s kladivom namesto s skalpelom. In potem se čudijo, da ljudje zapirajo s.p. in ne odprejo d.o.o. Kdo bo vlagal v nekaj, kjer se pravila spreminjajo vsake pol leta? 17.700 izbrisov lani, samo 3.500 novih d.o.o. – razlika je šla v nič. Ljudje so obupali, ne prehajajo v drugo obliko, pač pa preprosto končujejo. Še petletna karantena za vrnitev v sistem normiranja – kot da niso dovolj že kaznovali tistih, ki so si upali poskusiti. Država eno roko daje subvencije za podjetništvo, z drugo ubija vsakogar, ki uspe
Zapirajo in ne odpirajo novega. To ni statistika, to je obup.
Sam sem zaprl lani. Enostavno ni več smisla.
Dve reformi v enem letu, obe v nasprotni smeri. Kdo naj tu še kaj načrtuje?
Očeta sem prepričevala, naj ne zapira s.p.-ja po tridesetih letih. Ni me poslušal. Zdaj vidim, da je imel prav.
42 odstotkov več izbrisov. Številka, ki bi morala skrbeti vsakega ministra.
Sosed je imel keramičarstvo dvajset let, zdaj dela v Avstriji za nemško firmo. Pravi, da ima prvič v življenju miren spanec. Kaj več je treba reči.