Število ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev v Sloveniji ostaja relativno majhno, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije za leto 2025. Lani je bilo iz obtoka umaknjenih 1.672 ponarejenih evrskih bankovcev in 4.859 ponarejenih evrskih kovancev.
V primerjavi z letom 2024 se je število ponarejenih bankovcev povečalo za približno 42 odstotkov, medtem ko se je število ponarejenih kovancev zmanjšalo za približno 27 odstotkov. Kljub temu delež ponaredkov ostaja zelo majhen v primerjavi s količino gotovine v obtoku.
Med bankovci so bili najpogosteje ponarejeni bankovci za 50 in 100 evrov. Pri kovancih pa ostaja daleč najpogosteje ponarejen kovanec za 2 evra, ki predstavlja približno 82 odstotkov vseh ponarejenih kovancev.
Skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine je leta 2025 znašala 140.935 evrov, kar je približno 28 odstotkov več kot leto prej, vendar še vedno zelo majhen znesek v primerjavi s celotnim obsegom gotovine v obtoku.
V evrskem območju le 14 ponaredkov na milijon bankovcev
Podatki Evropske centralne banke kažejo, da je tveganje za ponaredke majhno tudi na ravni celotnega evrskega območja. Leta 2025 je bilo odkritih 14 ponarejenih bankovcev na milijon pristnih bankovcev, kar je eno najnižjih razmerij od uvedbe evra.
Podatki o redkih ponaredkih prihajajo v času, ko ima gotovina v Sloveniji tudi posebno pravno zaščito. Slovenija je v ustavo zapisala pravico do uporabe gotovine kot plačilnega sredstva, s čimer želi zagotoviti, da bodo državljani lahko tudi v prihodnje uporabljali bankovce in kovance pri vsakodnevnih plačilih.
Razprava o vlogi gotovine se je okrepila predvsem zaradi hitrega širjenja digitalnih plačil in skrbi, da bi gotovina postopoma izginila iz vsakodnevnega prometa.
Gotovina ostaja pomemben del plačil
Kljub razmahu kartičnih in mobilnih plačil gotovina še vedno ostaja pomemben del plačilnega sistema. Po podatkih Evropske centralne banke je v evrskem območju približno 40 odstotkov vseh plačil na prodajnih mestih še vedno opravljenih z gotovino.
V nekaterih državah je ta delež še bistveno višji, zlasti pri manjših nakupih. Gotovina ima pri tem več funkcij, saj omogoča takojšnje plačilo brez posrednikov, prav tako daje potrošnikom večji nadzor nad porabo ter deluje tudi ob tehničnih motnjah v elektronskih sistemih.
Argumenti proti gotovini in podatki o ponaredkih
Eden pogostih argumentov proti uporabi gotovine je tveganje za ponaredke. Podatki centralnih bank pa kažejo, da je to tveganje v praksi zelo majhno. Verjetnost, da bi posameznik pri vsakodnevnem poslovanju prejel ponarejen bankovec, ostaja zelo nizka.
Preberite več:
Centralne banke priporočajo preprost način preverjanja pristnosti bankovcev, ki temelji na metodi otip, pogled in nagib. Pri tem je treba preveriti:
- reliefni tisk na bankovcu,
- vodni znak in
- zaščitni trak ali hologram.
Če nekdo prejme sumljiv bankovec ali kovanec, naj o tem obvesti policijo.
