Z vinogradništvom se je v Sloveniji, po zadnjih razpoložljivih podatkih SURS-a, ukvarjalo 28.481 pridelovalcev grozdja, kar je šest odstotkov manj kot pet let prej. Vinogradniki so obdelovali 15.261 hektarjev vinogradov oziroma tri odstotke manj kot pet let prej.
Po podatkih SURS-a smo imeli med leti 2015 in 2018 v Sloveniji v treh vinorodnih deželah 15.839 hektarjev vinogradnih površin, ki jih je obdelovalo 30.210 vinogradnikov. Pridelali so 63.272 ton belega grozdja, iz katerega so ustvarili 426.750 hl belega vina, ter 26.144 ton rdečega grozdja in 199.160 hl rdečega vina.
Slovenija je v tem obdobju izvozila 71.630 hl, uvozila pa 124.630 hl vina. Povprečna maloprodajna cena kakovostnega vina je v trgovini znašala 4,85 evra za liter, v lokalu pa smo za liter takšnega vina odšteli 13,62 evra. Popili smo 32,7 litra vina na prebivalca, od tega več belega kot rdečega (v razmerju 2:1).
Podatki iz leta 2019, ki jih navaja SURS, kažejo, da so slovenski vinogradniki pridelali okoli 108.300 ton grozdja, od tega 75.600 ton belega in 32.700 ton rdečega.
Največje vinograde imamo v zahodni Sloveniji
Leta 2020 je, po podatkih SURS-a, povprečni vinogradnik, obdeloval 0,54 hektarja zemlje. Očitna pa je bila razlika v velikosti vinogradov med zahodnim delom Slovenije, kjer je povprečni pridelovalec obdeloval 1,2 hektarja površin, ter vzhodnim delom, kjer je imel na voljo le 0,38 hektarja zemlje oziroma trikrat manj od svojega rojaka na zahodu. Največ, 91 odstotkov vseh pridelovalcev grozdja, je obdelovalo manj kot en hektar vinogradov, skupaj pa so obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v Sloveniji.
Največ vinogradov se je razprostiralo v Podravju, Posavju in Primorju, med katerimi so bili največji na Primorskem, natančneje v Goriških brdih (v povprečju 0,60 ha). Najmanjše (0,14 ha) so izmerili v Posavju, natančneje v Beli krajini. Povprečna velikost vinogradov v Podravju je znašala 0,35 hektarja, na Štajerskem 0,41 hektarja, v Prekmurju pa le 0,14 hektarja. Povprečen vinograd v Sloveniji je sicer obsegal 0,32 hektarja.
Več kot polovica vinogradov je polno proizvodnih
Slovenske vinorodne dežele so leta 2020 gojile 70 odstotkov belega in 30 odstotkov rdečega grozdja. Med belimi sortami je bilo največ laškega rizlinga (17 %), po 11 odstotkov pa sta obsegala šardoné in sovinjon. Med rdečimi sortami je prevladoval refošk (29 %), sledili so mu trsi žametovke (17 %) in merlota (15 %), navaja SURS.
V zadnjih petih letih so vinogradniki obnovili ali na novo zasadili skoraj 2.000 hektarjev vinogradov in več kot osem milijonov trsov. Več kot polovica vseh vinogradov (56 %) je tako posajena s trtami, starimi od 5 do 30 let, in te štejemo za polno proizvodne.
Med novo zasajenimi trsi je bilo največ belih sort grozdja (75 %), predvsem laškega rizlinga in sovinjona (vsaka približno 10 %) ter malvazije in šardonéja (vsaka 9 %). Med rdečimi sortami pa sta prevladovali refošk (8 %) in merlot (4 %).
Slovenija več vina uvozi kot izvozi
Leta 2021 je bilo vino, po navedbah SURS-a, med Slovenci zelo priljubljeno, saj smo ga popili 38 litrov na prebivalca. Pri tem je prevladovalo belo vino (64 %).
V letu 2022/2023 je bilo to število zaradi drugačne metodologije nižje in je znašalo 29 litrov na prebivalca razpoložljivega vina, navaja SURS. V istem letu je bila samooskrba z vinom ocenjena na 92 odstotkov.
V letu 2022 smo uvozili 8,95 milijonov litrov, izvozili pa 6,19 milijonov litrov vina. Pri tem iz Makedonije in Italije uvažamo poceni vino brez porekla, izvažamo pa kakovostno vino, in sicer v Nemčijo, ZDA in Hrvaško, poroča SURS.
En odgovor
Vinogradnikom bi morala pomagati država.